Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Primož Salmič
Primož Salmič
15.09.2014 18:22:33
Deli članek:

Basketenergetika

Te dni sem med številnimi novinarji srečeval take, ki se jim je že na obrazu videlo, kako naveličani so vsega skupaj, kako komaj čakajo, da bo vsega konec in ne bi imeli prav nič proti, če bi se zadnje tekme odigrale brez njih oziroma bi o njih poročali od doma.

In potem imaš one druge, ki so z vsakim dnem, ko se prvenstvo bliža koncu, bolj zagreti oziroma jim je žal, ker bo vsega skupaj že konec. Dva med njimi sem tudi spoznal.

Eden je Luca in prihaja iz sosednje Italije, drugi je Sam, Američan iz New Hampshira. S prvim prvenstvo spremljamo že od Las Palmasa, z drugim se družimo od Barcelone. Precej je na prvenstvu tudi novinarjev, ki z njega poročajo, čeprav njihova država na nastopa, a malo je takšnih – če dobro vem, pravzaprav le še eno dekle –, ki bi si za prvi del izbrali Las Palmas, in ne raje ene od skupin, ki so igrale na celinski Španiji. "Hej, zakaj pa ne? Kanarski otoki, odlična Litva, Avstralija, Slovenija, ki jo zelo dobro poznam," je Luca pojasnil svojo odločitev.

In ko pravi poznam, zares misli poznam, ta beseda v tem primeru ne bi mogla bolj držati. Luca je kot košarkarska enciklopedija, podatke o igralcih stresa iz rokava kot za šalo. Pa ne govorimo o Goranu Dragiću, Domnu Lorbku ali Alenu Omiću, ne, pove vam karakteristike igralcev iz slovenske lige, ki reprezentance še niso videli. In tako je ne le pri Slovencih.

Tudi Sam je podoben kaliber ali pa še hujši, če vemo, da prihaja iz ZDA. Mnogi ameriški novinarji ne vidijo dlje od ZDA, Sam pa govori o podrobnostih evropskih košarkarjev, tudi slovenskih, kot bi bil Evropejec. Saj nekaj časa je res živel oziroma živi tukaj, a toliko informacij ne moreš imeti, če nisi pravi košarkarski fanatik, kar Sam, tako kot Luca, nedvomno je. Ure in ure lahko govorita, razpravljata, pa njun zanos ne bo nič upadel, in prepričan sem, da bi v njuni družbi tudi vsi tisti, omenjeni na začetku, dobili novo energijo.