Med tistimi s trenutno (naj)daljšim stažem je tudi slovenski Boris Denić, ki je vajeti prevzel jeseni 2010 in je rekorder po neprekinjenem stažu na klopi slovenske izbrane vrste.
Claude Onesta
Francozi so bili vedno privrženci kontinuitete. Daniel Costantini je galske peteline vodil šestnajst let (1985–2001), po upokojitvi ga je nasledil Onesta, ki vztraja že petnajsto leto. Neverjetno, samo dva selektorja v treh desetletjih. Potrebe po zamenjavi v vseh teh letih niti ni bilo, Francozi so pod Onesto osvojili vse, kar se je osvojiti dalo.
Ola Lindgren in Staffan Olsson
Švedi so se v iskanju poti nazaj v vrh svetovnega rokometa jeseni 2008 ozrli prav v za njih nepozabna devetdeseta in Ingemarja Linnella sta nasledila nekoč sijajna rokometaša. Vrhunec njunega skoraj sedemletnega (so)delovanja je nedvomno srebro z OI v Londonu, po novi pogodbi pa bosta nadaljevala vse do leta 2017.
Jurij Ševcov
Nekoč sijajno desno krilo je na klop beloruske reprezentance sedlo v juliju 2009 ter jo popeljalo na evropsko (2014) ter dva svetovna (2013 in 2015) prvenstva. Pod Ševcovom in z vrnitvijo izgubljenega sina Sergeja Rutenke so Belorusi postali spoštovanja vredna zasedba, ki lahko zagreni življenje vsakomur, kar so na svoji koži izkusili tudi Slovenci.
Boris Denić
Bil je pomočnik Kamenici, Požunu in Serdarušiću, po odstopu slednjega je bil najprej vršilec dolžnosti, kaj kmalu pa tudi čisto pravi selektor. Debitiral je oktobra 2010 proti Portugalski v Zlatorogu, včeraj pa se je vrnil na kraj »zločina«. Od Zlatoroga do Zlatoroga, 1663 dni, vmes pa šesto mesto na EP ter četrto in osmo na SP.
Dragan Marković
Marka je na klop reprezentance BiH sedel v oktobru 2011, tri leta pozneje pa se je veselil prvega velikega uspeha. Prek dodatnih kvalifikacij in obračuna z močno Islandijo so se namreč Bosanci in Hercegovci uvrstili na SP 2015, svoje sploh prvo veliko tekmovanje. Da je vse to šele začetek, so prepričani tudi na tamkajšnji zvezi in Marka je pred dnevi podpisal novo štiriletno pogodbo.
