Vsak derbi je sicer zgodba zase, je pa imelo zadnjih pet vendarle precej podoben epilog. Po zadnjem zvoku so se namreč veselili Celjani.
Pivovarska prevlada v teh medsosedskih obračunih se je začela s prihodom Branka Tamšeta na trenersko klop Celja. Povedano drugače, učenec Tamše je učitelja Ivana Vajdla premagal prav na vseh petih medsebojnih obračunih, trikrat v prvenstvu in dvakrat v pokalu, v tem času pa v vitrine pospravil tri lovorike. Prav zadnja tekma pred tedni v finalu pokala v Kopru je naznanila tudi konec Vajdlove ere na klopi Velenjčanov, le nekaj ur po še petem porazu se je Django namreč znašel v nemilosti šefov in se moral posloviti.
S še slabšo statistiko v sosedskih derbijih se je ponašal Tamšetov predhodnik na celjski klopi Vladan Matić, ki v prvenstvu v desetih poskusih Gorenja ni uspel ugnati niti enkrat, čeprav je bil nekajkrat boleče blizu oziroma so njegovi varovanci nekajkrat zapravili na videz nezapravljivo.
Ob tem je treba dodati, da Matić vendarle ni bil brez Gorenjevega oziroma Tamšetovega skalpa, uspešnejši je bil namreč v pokalnem tekmovanju, v marcu 2013 je Celje po izjemnem prvem polčasu zmagalo na finalni tekmi v Laškem ter se veselilo 16. pokalne lovorike.
Branko Tamše v zadnjih treh sezonah sosedskega derbija v prvenstvu ni nikoli zapuščal sklonjene glave, kar je sam po sebi impresiven podatek. Enajst zaporednih zmag, osem na klopi Gorenja in tri na klopi Celja, zadnji, ki mu je v prvenstvu odčital lekcijo, pa je bil zdaj že nekaj let upokojeni Miro Požun.
Pisal se je 13. maj 2011, ko so oslabljeni pivovarji malce presenetljivo slavili sredi Rdeče dvorane, in kot se je izkazalo pozneje, zadali enega odločilnih udarcev velenjskim šampionom.
Slabe štiri leta pozneje se začenja novo poglavje. Gregor Cvijič vs. Branko Tamše, Velenjčani pa se nadejajo, da se bo z zamenjavo na trenerski klopi znova zasukalo kolo sreče.