Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
muk
muk
17.08.2015 09:46:32
Deli članek:

(Pre)obremenjenost: Igralci vseh dežel, združite se!

Reuters

Ni ne prvi in ne zadnji, ki je na glas izrazil nezadovoljstvo nad vse bolj natrpanim koledarjem. Je pa Alfred Gislason eden prvih, ki igralce odkrito poziva k stavki.

Prvenstvo, pokal in evropski pokali, pa veliko reprezentančno tekmovanje oziroma v olimpijskem letu celo dva. (Pre)obremenjenost igralcev je že vrsto let pereča tema, kakršnekoli rešitve pa za zdaj še ni na vidiku, niti ni bila izražena kaka strašna težnja po spremembah. "Ne le, da je bila kritična točka dosežena, že dolgo je presežena. Igralci bi morali stakniti glave in stavkati," brez ovinkarjenja pravi Alfred Gislason.

Trener nemškega Kiela nadaljuje, da gre prav v natrpanem urniku in preobremenjenosti iskati razloge za številne poškodbe. "Ko sem se oziral po okrepitvah, sem pod drobnogled vzel številne leve zunanje igralce med 20. in 24. letom. In skoraj vsak drugi od teh mladeničev si je v svoji kratki karieri že strgal kolenske vezi." Material je dodobra iztrošen in načet, pa nekateri rokometaši, kot denimo Kim Ekdahl du Rietz, na višku moči, že pri 26, končajo reprezentančno kariero, spet drugi, kot denimo Bartłomiej Jaszka, pa so kariero pri tej starosti celo prisiljeni zaključiti, kar bi sicer morala biti najboljša leta za nekega rokometaša.

Vrhunski igralec, ki igra v močnem klubu in je standardni reprezentant, v olimpijski sezoni lahko odigra tudi prek osemdeset uradnih tekem, k temu pa je treba prišteti še najmanj dvajset prijateljskih oziroma pripravljalnih tekem, bodisi klubskih bodisi reprezentančnih. Super Globe, državno prvenstvo, pokalna tekmovanja, liga prvakov, pa evropsko prvenstvo, kvalifikacije za olimpijske igre in same olimpijske igre. Od avgusta do avgusta, kdor zdrži ritem ...

Če se ozremo na slovensko prizorišče in za primer vzamemo celjskega kapetana Luko Žvižeja, ki sicer slovi po dobri telesni pripravljenosti: v prihajajoči sezoni ga v 35. letu starosti čaka bržkone prek 60 uradnih tekem. Vse se začne s superpokalom konec meseca v Portorožu, potem pa državno prvenstvo (36 tekem), liga prvakov (vsaj 14), domači pokal (vsaj 1), pa evropsko prvenstvo (vsaj 3), kvalifikacije za OI (3) in, upamo, potem tudi same OI (vsaj 5). In že smo pri številki 63, vsak uspeh v pokalu, LP, EP in OI pa to številko le še poveča in realno gledano številka na koncu znaša debelih 70 tekem. Brez prijateljskih, pripravljalnih in bogsigavedi kakšnih neuradnih tekem, seveda. Že res, da bo v dotičnem primeru Branko Tamše namenil tudi kakšen prost večer svojemu kapetanu, predvsem na domačem prizorišču, pa vendar. "Mnogo je, kume, mnogo," kot bi rekel Lazo v kultnem filmu Lepe vasi lepo gorijo, preveč, bi rekel Gislason in še marsikdo.

Rešitev? V zmanjšanju števila tekem, seveda. Gislason denimo pravi, da bi morali število članov bundeslige zmanjšati z 18 na 16, poleg tega pa velika tekmovanja, kot sta evropsko in svetovno prvenstvo, po vzoru nogometa organizirati na štiri in ne več na dve leti. Koliko je to ob IHF in EHF, ki se borita za svoj medijski kolač in svoj prostor pod medijskim soncem, realno, pa je spet drugo vprašanje.