Kaj storiti, ko postaneš lastnik povprečnega evropskega kluba, s katerim se želiš nemudoma zavihteti med velika imena svetovnega nogometa? Odgovor na to vprašanje ni pretežak. Če imaš pod palcem več milijard evrov, potem vsaj nekaj sto tisoč milijonov vloži v to, da pokupiš najbolj vročo robo na nogometnem trgu. Pripelji vrhunskega golgeterja, nogometnega čarodeja na sredini igrišča, izkušenega in zanesljivega branilca ter trenerja, ki bo pri takšnih zvezdnikih ohranjal red in mir v slačilnici.
Tako nekako gre enačba, ki se je po pravilu držijo milijarderji, ko se iz poslovnega sveta preselijo v svet nogometa. Po tem kopitu je ekipo sestavil Dimitri Ribolovljev, ruski poslovnež, ki si je za svojo »igračko« decembra 2011 izbral pozabljeni Monaco, ki je takrat preživljal težke čase.
PODOBNO KOT PREDLANSKA MALAGA
Podobno zgodbo so pred nekaj leti pisali pri španski Malagi, ko je klub prevzel arabski šejk Abdulah Tani. Z milijonskimi vložki so se Andaluzijci v sezoni 2012/13 prebili do četrtfinala lige prvakov, kjer jih je po spletu čudnih okoliščin (sodniških napak) izločila dortmundska Borussia.
Klub iz kneževine je ob Rusovem prihodu životaril v ligue 2 in bil celo v nevarnosti, da se v prihodnji sezoni preseli v tretji rang francoskega nogometa. Ruski mogotec je takoj začel trošiti denar, njegova prva milijonska okrepitev je bil Nabil Drirar, ki se je za skoraj šest milijonov na Azurno obalo preselil iz vrst belgijskega Bruggea.
To je bil šele začetek nakupovalnega pohoda ruskega magnata, ki je pred naslednjo sezono za več kot 11 milijonov v klub pripeljal Lucasa Ocamposa in še nekaj drugih okrepitev, s katerimi se je Monaco vrnil med francosko elito. Na tej točki je ruski oligarh vzel v roke prej omenjeno enačbo in načrtoval takojšnji pohod na francoski nogometni prestol.
Na mesto glavnega trenerja je imenoval Claudia Ranierija, v zadnjo vrsto obrambe je postavil super izkušenega Ricarda Carvalha, za čudežnega dečka v zvezni vrsti si je Ribolovljev izbral Jamesa Rodrigueza, v paketu z njim je pripeljal iz Porta še Joaa Moutinha, vrhunskega napadalca pa je našel v Radamelu Falcau, za katerega je Atleticu iz Madrida odštel 50 milijonov evrov.
Poletje 2014 pa je v vrste sedemkratnih evropskih prvakov vneslo nov val sprememb. Če so navijači v kneževini pričakovali, da bodo v sezoni 2014/15 na stadionu Louisa drugega gledali še več velikih nogometnih imen, so se ušteli tako, da se bolj ne bi mogli. Namesto dragih okrepitev je pri rdeče-belih sledila velika razprodaja. Ribolovljev je namreč izgubil ločitveno pravdo proti svoji nekdanji ženi Eleni, po kateri bo moral na račun svoje nekdanje soproge nakazati kar 4,5 milijarde evrov – gre za najdražjo ločitveno odškodnino v zgodovini!
Francoski mediji so začeli ugibati, ali je Rus počasi izgubil zanimanje za klub, njihove trditve pa je še podkrepilo dejstvo, da je Ribolovljev v naslednjih mesecih Realu prodal Jamesa Rodrigueza, Manchester Unitedu pa posodil Radamela Falcaa in Monaco se je kar naenkrat iz enega najbolj vročih evropskih moštev znova spremenil v pravega "malčka", ki nima resnejših možnosti, da meša štrene najboljšim klubom. Najbolj črn scenarij se sicer ni uresničil, Ribolovljev je ostal na čelu kluba, a je spremenil svojo vizijo – rezultate bo prineslo dolgoročno delo z mladimi talenti.
V skupinskem delu lige prvakov je obramba Monačanov na šestih srečanjih prejela en gol, s fanatično obrambo pa je klubu iz Monte Carla v osmini finala uspelo izločiti favorizirani Arsenal in se znova z bolj bleščečimi črkami zapisati na evropski nogometni zemljevid.
Nobenega dvoma ni, da bodo Jardimovi fantje v četrtfinalu ne glede na nasprotnika izraziti avtsajderji, a brez slabe vesti trdimo, da jim bo to še kako ustrezajo, saj se bodo lahko v celoti posvetili temu, kar počnejo najbolje – branjenju.
