Najprej je šlo za klubski rekord. Ko je Real pustil za seboj slab uvod v sezono in začel nizati zmage, so španski mediji takoj po deseti zaporedni začeli pogledovati proti najboljšemu dosežku v bogati zgodovini belega baleta. Razpored tekem v prvenstvu se ni zdel pretirano zahteven, skupina v ligi prvakov je bila za te standarde celo lahka, prva pokalna naloga v tem tekmovalnem obdobju pa je bila tako ali tako komajda vredna omembe. Prepričanje, da bo Realu uspelo, je bilo zato že kmalu skoraj vsesplošno.
Z vse boljšimi predstavami resnično navdušujoče ekipe pa je še močnejše in še bolj razširjeno postalo prepričanje, da bodo Madridčani klubskemu rekordu dodali še štiri zmage in postavili najboljšo špansko znamko. Ta je bila od sezone 2005/06 v rokah rivalske Barcelone pod vodstvom trenerja Franka Rijkaarda, lov na izboljšavo tega dosežka je bil zaradi tega še toliko pomembnejši in odmevnejši, nato pa so razprave o številkah za nekaj časa potihnile.
A le vprašanje časa je bilo, kdaj bodo v primeru nadaljnjega Realovega zmagovanja španski novinarji tovrstno statistiko ponovno privlekli na dan, jo postavili v prvi plan in se začeli spraševati o rekordih evropskih in svetovnih razsežnosti. V pričakovanju 22. zmage in rekordnega četrtega naslova (s tem bi se Real na vrhu lestvice izenačil z Milanom) so to tudi dejansko storili, pri tem pa so se lotili mukotrpnega brskanja po arhivih, ki so bili v preteklosti neprimerno manj pregledni kot dandanes.
Zaradi te nepreglednosti in zaradi razširjenosti nogometa po celotnem svetu so Španci že vnaprej priznali, da povsem točne in neomajno kredibilne lestvice ni mogoče sestaviti ne na evropski ne na svetovni ravni. Zagotovo že v nekaterih evropskih državah (kaj šele drugod po svetu) obstajajo številni bolj ali manj stari zmagoviti nizi, ki jih ni nihče natančno dokumentiral in ki v analih bodisi sploh ne obstajajo bodisi so popisani zelo površno.
NEDAVNI BRAZILSKI IN DAVNI NEMŠKI
So pa španski novinarski kolegi ob izločitvi teh nezanesljivih virov in nizov opravili odlično delo z analizo podatkov iz celotne zgodovine najbolj izpostavljenih lig in tudi nekoliko novejše zgodovine manjših ter manj odmevnih, ki so z natančnim zapisovanjem podatkov začele pozneje. Pri tem pa prišli do zelo zanimivih podatkov, ki sestavljajo lestvico, na kateri je Real zelo visoko in na kateri bi v primeru jutrišnje zmage že začel dihati za ovratnik najboljšim. Celo tako zelo, da bi si v primeru te zmage na začetku novega koledarskega leta lahko obetali zelo odmeven lov na najboljše znamke najuspešnejših klubov iz nogometne preteklosti.
Real bo imel najprej pred seboj brazilsko Coritibo, ki nikakor ne spada med najbolj ugledne klube v svoji državi, a ji je leta 2011 uspel južnoameriški rekord. Na uradnih tekmah v prvenstvu svoje zvezne države, prvenstvu celotne Brazilije in brazilskega pokala je bilo moštvo iz Coritibe, ki je bila eno od prizorišč letošnjega svetovnega prvenstva, na kar 29 zaporednih srečanjih neporaženo, od tega je na 24 zaporednih vknjižilo zmago. S tem pa na lestvici, ki so jo sestavili španski mediji in ki je verjetno najbolj realna, kar jih je v danih okoliščinah mogoče sestaviti, brazilska ekipa zaostaja le za dvema moštvoma, ki sta bili še za dve tekmi boljši.
Natančni nemški medvojni arhivi govorijo o moštvu Dresdner iz pozneje povsem uničenega Dresdna, ki je izrazito prevladovalo v prvenstvu nacistične Nemčije v sezoni 1942/43. Dresdner je v tem tekmovanju slavil na 23 zaporednih tekmah in v tem času dodal še tri zmage v nemškem pokalu, s čimer je prišel do čarobne številke 26. Nemška natančnost pa gre celo tako daleč, da poznamo tudi vse podatke o prekinitvi niza. Zgodila se je na polfinalni tekmi pokalnega tekmovanja, na kateri je Dresdner ostal brez možnosti za dvojno krono, torej za zmago tako v pokalu kot v prvenstvu.
PRAVO MERILO JE LEGENDARNI AJAX
Z 2:1 je bil boljši Hamburg, dosežek Dresdenčanov pa vseeno še danes velja za najboljšega v dokumentirani zgodovini oziroma si to mesto deli z mnogo bolj znano, celo svetovno slavno ekipo iz nekoliko poznejšega obdobja. Bila je sezona 1971/72, ko je na evropskih nogometnih zelenicah vladala legendarna zasedba amsterdamskega Ajaxa z Johanom Cruijffom, Johanom Neeskensom, Johnnyjem Repom in ostalimi. Ti fantje, ki so v nogometu postavljali neke povsem nove standarde, so prav tako zmagali na 26 zaporednih tekmah, pri čemer so podatki o njihovem nizu kajpak še nekoliko bolje dokumentirani.
Ajax je prvič zmagal 3. oktobra leta 1971, ko je premagal NEC, in zadnjič 29. marca leta 1972, ko je – ne boste verjeli – premagal isto ekipo. Skupno je nanizal 19 zmag v nizozemskem prvenstvu, štiri v pokalu državnih prvakov (torej v predhodniku lige prvakov) in tri v nizozemskem pokalu. Niz se je končal le nekaj dni po drugi zmagi nad omenjenim moštvom, ko je bil v domačem prvenstvu s 3:2 boljši klub z imenom Go Ahead Eagles. Pohod pa je tako zaradi ravni nogometa kot zaradi števila tekmovanj, v katerih je ekipa nastopala, gotovo najbolj primerljiv z Realovim.
Madridčani zato verjamejo, da bi v primeru izboljšanja te znamke postavili povsem legitimen svetovni rekord, nato pa bi sčasoma lahko začeli razmišljati tudi o najboljših ligaških znamkah. Benfica z legendarnim Eusebiom je leta 1973 prišla do 29 zaporednih prvenstvenih zmag, pri čemer si je v tem obdobju privoščila nekaj porazov na mednarodni sceni. Enako pa velja tudi za zagrebški Dinamo, ki je bil leta 2007 le za eno prvenstveno zmago slabši.
