Vsako leto znova se ga spomnijo; če nič prej novembra, ko marsikdo vnovič podoživi zgodbo iz predzadnjega meseca v letu 2009, ko se je Slovenija prav z zadetkom Zlatka Dedića prebila na svoje zadnje veliko tekmovanje.
V zadnjem času se o primorskem napadalcu ni govorilo veliko. In to ni presenetljivo. Žoge pač ne brca v ligi prvakov, niti ni član kakšnega od zelo znanih evropskih klubov. Toda v zadnjih tednih je vendarle spet začel opozarjati nase.
Potem ko je po menjavi okolja potreboval nekaj časa, da je prišel k sebi, je zdaj ujel veter v jadra in v dresu FSV Frankfurta ob zaključku leta postregel s kar nekaj odličnimi predstavami. Hkrati se je na zadnjih štirih tekmah dvakrat vpisal med strelce, s čimer je še dodatno potrdil dobro formo. Uspelo pa mu je še nekaj: vnovič je dokazal, da je fant za velike stvari.
No, v globalnem smislu tokratni dosežek ni bil ravno velik, za njegov klub pa je bil zagotovo. Dedić je zabil enega od dveh golov na tekmi, na kateri si je FSV Frankfurt priigral svojo sploh prvo domačo zmago v sezoni!
Da, nanjo so čakali več kot pol sezone, uspelo jim je šele v devetem poskusu, in sicer v torek, ko so bili z 2:0 boljši od Heidenheima. "Končno!" se je ob klicu Ekipe24 uvodoma prešerno zasmejal Zlatko Dedić in pristavil: "Res neverjetno, kakšne težave smo imeli doma. Bilo je, kot da smo zakleti. Vedno znova se nam je zmaga izmuznila med prsti, tudi tedaj, ko smo povedli, tudi takrat, ko smo bili precej boljši od nasprotnika. Ob tem je še kako zanimivo, da smo bili v gosteh precej boljši. Med drugim smo od začetka oktobra do konca novembra slavili na štirih zaporednih gostovanjih! Če bi bili doma vsaj malce uspešnejši, bi bili precej višje na lestvici. No, ampak vseeno se ne smemo pritoževati. Smo na dobri poti do zastavljenega cilja, ki je vnovič predvsem miren obstanek v drugi ligi."
FSV Frankfurt krog pred premorom (zadnjo tekmo bodo Dedić in soigralci odigrali nocoj, ko gostujejo pri Karlsruheju) zaseda 13. mesto na lestvici, od nevarnih voda je oddaljen pet točk.
NIKJER TAKŠNA RAZLIKA
Dedićevo življenje v Nemčiji torej poteka brez pretiranih pretresov, na splošno pa priznava, da mu res ni žal, ker se je poleti odločil za selitev na Frankfurter Volksbank Stadion. "Zelo sem zadovoljen," ne skriva in nadaljuje: "V svoji karieri sem zamenjal kar nekaj klubov, toda še nikdar nisem bil bliže domu. Vsak dan s frankfurtskega letališča proti Ljubljani poletijo trije jekleni ptiči (smeh). Ampak to seveda ni najpomembnejše, kar šteje, so druge stvari. Frankfurt je čudovito mesto, ki ponuja visoko raven življenja. Za nameček sem prišel v odlično urejen klub, ki sicer ni velikan, je pa profesionalno voden v čisto vseh pogledih."
ZVEZDI HVALEŽEN, TODA …
Poleti je želela Zlatka Dedića v svoje vrste zvabiti tudi Crvena zvezda, a Beograjčani v svoji nameri niso uspeli. "Drži, stik je bil vzpostavljen. Moram priznati, da sem bil počaščen, ker so v meni prepoznali okrepitev za svojo ekipo, toda hkrati je res, da pravzaprav ni bilo možnosti, da bi sklenili dogovor," je pojasnil Primorec. Zakaj je bilo tako, verjetno ni skrivnost. Že podatek, da so rdeče-beli v minusu za kar 51 milijonov evrov, pove marsikaj.
Igranje v Frankfurtu bi bilo za Dedića sicer še prijetneje, če bi bil član Eintrachta, ki je v tem mestu z naskokom številka ena. FSV dejansko stopica v njegovi senci.
"Drži, in to nas malce muči. V Italiji je ogromno mest, v katerih imajo po dva kluba – od Genove do Milana, Rima in Torina –, a zagotovo nikjer ni takšne razlike kot pri nas. Večina navija za Eintracht, za nas le peščica Frankfurtčanov. To nas tudi tepe, lažje bi bilo, če bi imeli večji obisk," pravi Dedić, njegove besede potrjuje statistika: FSV je drugi najslabše gledani klub v drugi nemški ligi, v povprečju je na njegovih domačih tekmah le slabih šest tisoč gledalcev. "K sreči imamo veliko rezerve in vsi v klubu verjamemo, da se bo sčasoma tudi to popravilo na boljše," se nadeja Dedić.
SAM SE ŽE NE BO
Če se Dedić nad življenjem na klubski sceni ne pritožuje, pa je z reprezentanco drugače. Čeprav je dal v preteklosti slednji veliko in čeprav je bil vrsto let njen član, zdaj že nekaj časa ni dobil priložnosti za dokazovanje. Še več, v letu 2014 si dresa z državnim grbom ni nadel niti enkrat.
Je zaradi tega morda že zapečatil svojo reprezentančno kariero? "Niti po naključju!" je odločno odgovoril 30-letnik. "Celo selektor je poudaril, da nihče ni prečrtan. Sam pa se tudi ne bom (smeh). Vem, kako stvari stojijo, zato v tem trenutku razmišljam le o klubu. Če bom za slednjega igral dovolj dobro, če bom zabil dovolj golov … Bomo videli. Zagotovo pa se ne bom kar tako predal. Po naravi sem borec, vedno sem bil in vedno bom. Boril se bom do zadnje sekunde svoje kariere. To sem, to je smisel mojega nogometnega obstoja. Za nogomet živim in lahko ste prepričani, da je Euro 2016 tudi zame izjemen motiv. To je tudi moj cilj. Ampak počasi; najprej se moram selektorju dokazati v klubskem dresu," je še pristavil Zlatko Dedić.
