Teemu Selänne je zadnjo tekmo v svoji 21-letni karieri NHL odigral 16. maja lani, ko so Anaheim Duckse v končnici izločili Kralji Anžeta Kopitarja. Takrat je vedel, da je bila to njegova zadnja hokejska tekma, da je prišel čas, da drsalke obesi na klin. To je pred svojo zadnjo sezono obljubil svoji ženi Sirpi in njunim trem sinovom ter hčerki in obljubo je tudi držal.
V prejšnjih poskusih je namreč ni, vse do lanske sezone je vedno našel motiv, da se je vrnil tja, kjer pred njim in do zdaj tudi po njem noben Finec ni tako sijal, kot je on. Na led, v svoji značilni okrogli čeladi, s svojo številko osem na hrbtu, s svojim slogom lahkotne igre, polne tehničnih vrlin, zaradi katerega ga bomo vedno uvrščali v skupinico hokejistov-romantikov, se v taki obliki ne bo več vrnil.
V nedeljo zvečer je nanj sicer stopil, a v civilu in, da, brez solz v očeh. V Honda Centru v Anaheimu so prvič v zgodovini kluba upokojili številko in jo na praporu dvignili pod strop. Nihče med Rački na svojem hrbtu ne bo nosil številke osem, zapuščina njenega nosilca pa je tolikšna, da si jo komajda predstavljamo.
Aktualni prvaki iz Los Angelesa so v Teemujevo čas svojemu največjemu rivalu Anaheimu celo za en dan posodili Stanleyjev pokal.
Dvignil je Stanleyjev pokal (2007), za Finsko šestkrat igral na olimpijskih igrah in na teh osvojil tri bronaste in eno srebrno kolajno. V ligi NHL je na 11 . mestu večne lestvice po golih (684), in na 15. mestu tiste po točkah (1457). V svoji prvi sezoni v ligi NHL (1992/93) je kar 76-krat (!) zatresel mrežo in še danes si lasti ta strelski rekord novinca v ligi NHL. Desetkrat je Helsinčan igral na tekmah all star. V lasti ima tudi strelski rekord olimpijskih iger - 43 točk.
Fincu, ki je zdaj v gostilniških poslih, so se na več kot uro in pol dolgi prireditvi v njegovo čast pridružili mnogi prijatelji in nekdanji soigralci. Na odru so ob njem sedeli njegov otroški idol Jari Kurri ter soigralci Scott Niedermayer, Chris Pronger, Jean-Sebastien Giguere, Saku Koivu, Steve Rucchin, Guy Hebert, Todd Marchan in George Parros. En stol je ostal prazen, Teemu ga je nalašč pustil takega. Če bi bil še živ, bi na njem sedel njegov nekdanji agent, pokojni Don Baizley, za katerega je Teemu dejal, da je bil zanj njegov severnoameriški oče.
V Anaheim pa žal ni prišel Selännejev dolgoletni kolega iz napada in njegov "cimer" na vseh gostovanjih pri Račkih, Paul Kariyja, s čimer je marsikoga razočaral. Kanadčan, ki ima v Anaheimu praktično enak status božanstva kot finski blisk, se je povsem umaknil iz hokeja, a Teemu mu te poteze ni zameril. 
Potem, ko je v družbi družine spremljal, kako je z dvigom dresa postal nesmrten, je 44-letni Finec še strnil svoje misli. "Ne spomnim se, kdaj sem bil nazadnje tako živčen. Nisem točno vedel, kaj pričakovati, vse je bilo res nekaj posebnega. Bilo je popolno. Hvala, hvala, hvala," je med drugim z velikim cmokom v grlu v nagovoru skoraj dvajsettisočglave množice, ki je trajal skoraj 14 minut, dejal šestkratni olimpijec, ki so se mu na poseben način na ogrevanju poklonili igralci obeh njegovih moštev.
Tisti iz Winnipega so nosili drese z njegovo številko 13, ki jo je nosil, ko je na začetku kariere NHL igral za Jetse, Ducksi pa so se ogrevali v replikah vseh dresov Anaheima, v katerih je 15 let drsal eden največjih vseh časov, ki je za vse večne čase marsikomu spremenil pogled na hokej.
Pa srečno, Teemu!
