Tina se je borila do konca, a ji je malo zmanjkalo. Je bilo to največ, kar je lahko dala v tem trenutku? Njen maksimum? Maksimum je iskanje popolnosti in maksimum ne obstaja. To je bil maksimum za zadnjo tekmo, na določenih odsekih. To je bil maksimum po tej količini veleslalomskih treningov, ki jih je imela. Maksimum ne obstaja ne v športu in ne v življenju.
Na koncu je Tini zmanjkalo 22 točk, vendar globusa ni izgubila v Meribelu.
Tini ne morem nič očitati, tako kot ne morem nič očitati ekipi, ki je vredna velikega spoštovanja. To so ljudje, ki jih ne dobiš kar tako. Nežka Poljanšek, ki ima dva otroka, je prišla na pomoč Tini v Zagrebu, ker jo je potrebovala. Imeli smo težave s prejšnjo fizioterapevtko in Nežka je pomagala, pa ne zaradi denarja. Vprašal sem jo, ali lahko pride Tini na pomoč, in je dejala, da bo prišla zaradi Tine, in to kljub temu, da je svojima dekletoma obljubila, da z nami ne bo več šla. Treba je povedati resnico v Sloveniji, vedno in povsod. Enako velja za več kot serviserja Andrea Vianella, ki je naredil in dal vse, ampak res vse, v teh treh letih, ko je bil v naši ekipi. Enako velja za trenerja Valeria Ghirardija, ki se je vrnil v svetovni pokal na našo prošnjo. Zelo težko je sestavljati tako ekipo, ker izjemno težko najdeš pravo ekipo.
Vam je v tej sezoni za kakšno stvar žal? Bi kaj storili drugače?
Ne, nič!
Slovenski prizorišči sta odnesli dva globusa.
Saj poznate Murphyjev zakon. Tina ima zelo malo odstopov in enkrat se je to moralo zgoditi, pa se je pač zgodilo v Mariboru. To ni stvar pritiska domačega terena. To so neumnosti, ki jih ne smemo govoriti. Čez deset let bo nekdo tekmoval v Kranjski Gori ali Mariboru in bo imel v glavi Tinine domače odstope. Neumnosti. Slovenci ste enakovredni vsem ostalim. Vzdržite vse pritiske. Ste zmagovalci. Tina je osvojila trinajst kolajn, Alberto Tomba jih je vzel devet. To vse pove. Zelo pomembno je, da povem, da Slovenci v športu vzdržijo pritisk v tekmi z najboljšimi, in to kljub temu, da nimajo enakih pogojev kot drugi na svetu.
Tina naj bi šele julija sporočila, kako bo z nadaljnjo kariero. Kaj boste vi počeli do takrat?
Od Tine sem se veliko naučil. Tinina poštenost je nekaj posebnega, zglednega. Od Tine sem se naučil biti pošten predvsem do sebe. Če bi zdaj govoril o tem, da bi prevzel slovensko smučanje, bi bila neumnost, ker se zdaj nisem sposoben poglobiti vase. Zdaj še nisem razmišljal o tem, ali sem sploh sposoben urediti te stvari ali ne. Če bom sprejel mesto na smučarski zvezi, bom to sprejel na svoj način. In to bo potem tabula rasa. Treba bo urediti vse, od A do Ž, kar pomeni ogromno energije. V tem trenutku nimam te energije, da bi razmišljal o tem, še manj pa bi bilo pošteno do mene, če bi dal odgovor.
Tina je stara 31 let, toda ali je letos tudi malce odpovedalo telo? Res je, da v vsej karieri ni imela poškodbe, je pa bila v tej sezoni precej bolna.
O teh stvareh je težko govoriti. Ali naj se interpretirajo strokovno ali pa je bolje, da se jih pusti. Mi tako ali tako ne hodimo v laboratorije, ampak skušamo vse zdraviti na naraven način. Včasih se tudi uštejemo in morda ne reagiramo pravočasno. Napaki smo naredili v Cortini in Åreju, ker nismo takoj poklicali zdravnika, ampak smo upali, da bo boljše. V športu pa je tako, da se šteje vsaka zamujena ura. To je bila moja napaka. Tina mi je pač zjutraj rekla, da se počuti boljše, in jaz sem potem dejal, da je v redu. Mislim pa, da je Tinina največja zmaga, da gre v nedeljo domov k mami Sonji in očetu Ferdu na nedeljsko kosilo in je zdrava. Predvsem pa je vsa zdrava – tako psihično kot fizično. To je morda celo največji uspeh naše ekipe, da Tina ni bila nikoli v karieri poškodovana, saj nobeni tekmovalki v svetovnem pokalu to ni uspelo.
Anna Fenninger je vzdržala tudi zadnji Tinin napad. Je pa čutila pritisk.
Seveda je tudi ona čutila pritisk. Tudi ona je človek. Vredna je vsakega spoštovanja, saj je imela izjemno sezono. Take bitke, kot sta jo imeli Tina in Anna, v alpskem smučanju že dolgo ni bilo.
V čem je bila ta sezona posebna ali drugačna od drugih?
Moj položaj je bil od prve tekme sezone malce drugačen, saj sem se umaknil malo v ozadje. Potem sem spet stopil malce naprej, ker je bilo treba stisniti. Težko je ves čas vedeti, kdaj moraš stopiti na plin in kdaj na zavoro. V ostalih ekipah se ta napetost menja, ni vedno na vrhuncu in se porazdeli na več ljudi. V naši ekipi pa nas je zelo malo in smo vsi ves čas pod visokim pritiskom.
Lani ste dejali, da ste tvegali vse, da pa ne boste osebnega odnosa s Tino.
Počaščen sem, da sem bil del zgodbe s Tino, vendar ne vem, če bi jo ponovil še enkrat. Težko je trenirati žensko, s katero imaš intimen odnos. Po vseh kolajnah in globusih se lahko pohvalim s tem, da je Tina še vedno zdrava in da smo vsi skupaj. Ampak vsi – Nežka, Vianello, Valerio, Tina in jaz. Lepo je, da te ljudi lahko pogledam v obraz. Upam, da bodo postali moji prijatelji, saj veste, da kot sodelavec prav dober prijatelj ne moreš biti.
In kaj je bila prva stvar, ki ste jo občutili, ko je Fenningerjeva prišla v cilj? Razočaranje ali olajšanje?
Olajšanje.
