Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Tamara Pocak
Tamara Pocak
19.01.2015 18:27:20
Deli članek:

Avstralec v devetih nebesih

Grega Wernig

Nathan Roberts je minuli konec tedna zaznamoval pokalno dogajanje v Šempetru.

»Kdo ve, kako bi se vse skupaj končalo, če ACH Volley v svojih vrstah ne bi imel Nathana Robertsa. Povsem nas je uničil,« so bile po koncu tekme besede trenerja Salonita Leona Schillinga, enako pa si je mislil marsikdo, ki se je v soboto odpravil v šempetrsko dvorano. Član avstralske reprezentance in nekdanji igralec italijanske Ravenne je s svojimi neubranljivimi napadi vsekakor zaznamoval veliki finale, pa čeprav v polfinalu zaradi bolečin v kolenu ni veliko igral.


»Začetek je bil izjemno težak, nasprotnik je igral odlično, tehtnica pa se je v našo korist začela nagibati že na koncu tega niza. Na žalost se je nasprotnikom v tretjem nizu poškodoval igralec, zmaga bi bila slajša, če bi premagali njihovo najboljšo zasedbo, toda tudi to je del odbojke,« je po tekmi razlagal zgovorni Avstralec. »V polfinalu sem že na ogrevanju čutil bolečine, v prvem nizu pa je bilo samo še slabše. Na srečo je Jan Klobučar namesto mene nalogo opravil zelo dobro. Vso noč sem si hladil koleno. Nisem bil prepričan, kako se bom počutil pred finalom, toda adrenalin in navijanje sta poskrbela, da sem stisnil zobe. Še vedno me boli, toda vesel sem,« je pristavil odbojkar, ki je bil tudi izbran za najkoristnejšega igralca.

Na koncu se je ustavil pri 22 točkah in kar 72-odstotnem učinku v napadu, s čimer je upravičil nakup in nastopanje v oranžnem dresu. Kot pravi osemindvajsetletni sprejemalec, se v slovenski prestolnici počuti odlično. »Izjemen občutek je osvojiti ta pokal, še posebej ker v ekipi veliko mladih fantov in tudi tujcev ni še ničesar osvojilo. Seveda imata Pleško in Flajs že veliko teh kolajn, za mnoge pa je prvič,« je še pristavil Roberts, ki se je odbojkarsko preizkusil že v devetih državah. Prek Avstralije ga je pot vodila na Dansko, v Nemčijo, Portugalsko, Grčijo, Italijo, Združene arabske emirate, Švico, potem pa je že med sezono pristal v Ljubljani. »Čeprav sem tu zgolj nekaj mesecev, je Slovenija že zelo visoko na lestvici mojih najljubših držav. Večinoma zaradi ljudi, ki so res prijazni. Od prvega dne se počutim skoraj kot doma.«