Kakšna noč je za vami? Slišimo, da je bila dolga. Novim analizam se še niste posvetili, kot smo mimogrede slišali v enem od vaših odgovorov kolegom novinarjem, kaj ste torej počeli? Ali preprosto niste mogli zaspati?
V diskoteko nisem šel (smeh). Kaj naj debatiram o teh stvareh, vse je logično. Po glavi se ti mota marsikaj. Skupaj smo sedeli, govorili, kako, kaj in zakaj, iskali razloge, se vrteli v začaranem krogu. Lahko bi debatirali še cel mesec, pa na koncu ne bomo prišli do rešitve. Ni bilo, da si fantje ne bi želeli, bile so le tehnične napake in njihov vratar. Tega se ne da naučiti, natrenirati, to je stvar vsakega posameznika. Lahko samo vsak pri sebi malo razmisli in to je to. Res pa je, da melješ pri sebi razne stvari, pred tekmo sem imel v glavi nekaj, na koncu tega nisem realiziral. Tudi jaz bi lahko naredil marsikaj drugače, ampak okej, zdaj je, kar je. Bila je zagotovo dolga noč, danes dolg dan, jutri pa že prva tekma. Treba se bo vrniti na stare tirnice, najboljše zdravilo je zmaga.
Nekaterih zelo izkušenih igralcev, recimo dozdajšnjega kapetana Jureta Dolenca, ni več. Ste oziroma so se v ekipi že vzpostavila nova razmerja, se ve, kdo v težkih trenutkih ne bomo rekli udari po mizi, ampak pove, kar je za povedati?
Ne bi rekel, da je nekaj zelo narobe. Ni. Po mizi moramo udariti in dvigniti glas, ko nekaj ne štima, ko ekipa nima želje in volje. Za tekmo z Islandijo ne moremo reči, da ni bilo volje. Obramba je bila na maksimumu, vratarja sta bila na dobrem nivoju. Ampak vsakič, ko nam je naš vratar nekaj ubranil in dal priložnost, da se približamo, je sledila ali obramba njihovega vratarja, ali pa smo naredili tehnično napako. Na postavljeno obrambo smo jih od 23 prejetih golov dobili 13. Sploh v drugem polčasu je šlo gol za gol, nazadnje smo ga celo dobili, problem pa je bil prvi polčas, tehnične napake v napadu, njihov vratar in hitro prejeti goli. Na koncu smo izračunali, da smo jim dali 34 žog, oni nam 20. In teh 14 žog se mora nekje poznati. Če lahko rečemo sarkastično, smo še za malo izgubili. Kakšnega cirkusa nima smisla zganjati, bilo je tudi veliko dobrih stvari, ampak žoga ni šla v gol.
S sklonjenimi glavami svojim varovancem najbrž ne boste dovolili hoditi po hotelu?
Lahko si jezen, ko vidiš ekipo brez energije ali želje. Jaz tega res nisem videl. Bilo je vse na maksimumu, mogoče je bila celo prevelika želja, da so se nam v napadu dogajale napake. Če primerjamo to tekmo z Islandijo s tisto proti Hrvaški na pripravljalni tekmi, kjer je bil rezultat podoben, je bilo to povsem xy. Kot dan in noč. Po tisti tekmi bi lahko udarili po mizi, če ne bi bila prijateljska, po tej pa ne vidim razloga. Vsak moram razmisliti pri sebi, naj pa ne bo pomote, odgovornost prevzemam jaz. Ampak če jaz rečem igralcem, ne delajmo neumnih podaj, potem pa pride frajer in s petnajstih metrov vrže proti pivotu in mu prestrežejo žogo – kaj lahko tu naredimo? To mora vsak pri sebi razmisliti in se bolj osredotočiti. Žal mi je navijačev, ker vemo, da bi se evforija v primeru zmage stopnjevala, zdaj pa smo to malo zatrli. Ampak okej, verjamem, da se bomo vrnili na stare tire.
Proti Argentini itak ni debate, o čem drugem kot dveh točkah se najbrž niti ni treba pogovarjati. Potem pa sledita tekmi z močnima nasprotnikoma, ki ju bo treba dobiti. V petek Egipt, v nedeljo Hrvaška. S kakšno miselnostjo nad njiju? Greste izzivati ali vzeti tisto, kar je vaše?
Pred nami so tri tekme, najprej finale proti Argentini, kjer, kot ste rekli, ni kaj filozofirati. Treba je zmagati. Potem pa naprej, dobro se pripraviti in poskušati premagati tudi Egipt in Hrvaško. Druge ni. Vse tri tekme na vso moč Iin poskušati narediti, kar je mogoče. Da si ne bomo potem na koncu očitali, da nismo, pa bi lahko. Sam vedno pravim, da takšna stvar včasih pride prav, da vidiš, da ni vse bleščeče, kot si mogoče predstavljamo.
