Pričakovati je bilo, da bo prihod trofejnega španskega stratega Ambrosa Martina igro krimovk spremenil na bolje, a se dogaja celo obratno. Domačemu porazu s Ferencvarosem je sledila katastrofalna predstava v Bukarešti in poraz s 13 zadetki razlike (23:36). Igra predvsem v napadu nikakor ne steče, po besedah kapetanke in Francozinje hrvaških korenin pa je največja težava kar v glavah igralk.
Pred gostovanjem pri norveškem Storhamarju, proti kateremu so krimovke 5. oktobra v Stožicah dosegle svojo zadnjo zmago (25:23), potem ko so večji del drugega polčasa zaostajale in po zadetku Alje Varagić, ki je po poškodbi kolenskih vezi že končala sezono, povedle šele dobro minuto pred koncem tekme, si po besedah Ane Gros zdaj definitivno želijo prikazati veliko boljšo igro kot v Bukarešti. "Glede te tekme sploh nimam besed. Glavne težave niti ne morem izpostaviti, saj je teh stvari več. Že vso sezono imamo največ težav v napadu. Težko prihajamo do priložnosti za zadetek, še ko nam to uspe, pa pogosto zgrešimo. Izgubljamo tudi preveč žog. Obrambo na vsaki tekmi še dokaj solidno sestavimo, enkrat bolje in drugič slabše. Zavedamo se, da naše predstave na zadnjih tekmah niso bile najboljše, zdaj pa prihajajo tekme, ki jih moramo zmagati. Tekmice, ki nas čakajo zdaj, smo že premagale, a ravno zaradi tega so te tekme še bolj nevarne. Tudi zanje so točke enako pomembne. Vse se zavedamo, da bo potrebno dati še 200 odstotkov več, kot damo na vsakem treningu."
Kot pravi Grosova, je v tem trenutku najtežje igralkam: "Ko si na igrišču, seveda želiš in poizkušaš doseči čim več, a stvari ne delujejo. Smo ekipa, v kateri je vsaka igralka odvisna od druge. Nu dovolj, da gre samo eni, da se stvari izidejo, mora iti osmim ali devetim. Mentalno ni lahko za nikogar od nas, a to je šport. Tudi, ko padeš tako globoko, kot smo zdaj me, se je potrebno pobrati. Če se iz tega dvigneš, si potem samo še močnejši."
Ana se sicer ne strinja s tem, da so jih tekmice že nekako prebrale. "Skrivnosti v rokometu ni, vsi za vsakega vemo, katere so njegove močnejše stvari in katere igralke so najbolj izpostavljene. Potrebno je predvsem igrati bolj kolektivno in več zadetkov dosegati tudi prek kril. Pomembno je, da se stvari bolj razporedijo. Že letos se je videlo, da včasih ne zmagamo, tudi če sama dosežem deset zadetkov."
Za Storhamar kapetanka pravi, da je tipična skandinavska ekipa. "Igrajo zelo agresivno in visoko obrambo, tako da pričakujemo podobno tekmo kot v Stožicah. Potrebno bi biti predvsem zbran v napadu ter agresiven do njihovih strelk z razdalje, ki jih ni tako malo. Vsekakor so nevarna ekipa," ji je jasno, da se bo za prekinitev črnega niza res potrebno potruditi.
Horaček: Če ne bomo sprejele tega, kakšne smo zdaj...
Tamara Horaček, francoska reprezentantka v vrstah Krima, si predvsem želi, da se igralke sestavijo kot ekipa. "Naša igra proti Ferencvarosu kljub porazu ni bila slaba, medtem ko je bilo v Bukarešti težko in to, kar smo pokazale, res ni bilo dobro. Po tem porazu sem rekla, naj se zemlja odpre, saj smo res dosegle dno. Tako slabo se po porazu že dolgo nisem počutila. Zdaj moramo vse vložiti v dober trening. Naša pričakovanja ostajajo visoka. Čeprav imamo v ekipi nekaj zelo izkušenih igralk, se moramo posvetiti temu, kakšni smo trenutno. Dejstvo je, da trenutno ne igramo dobrega rokometa in moramo se najprej sestaviti med seboj. Potem moramo skupaj narediti neko ekipno delo. Če ne bomo sprejele tega, kakšne smo danes, ne bomo napredovale," je tudi njej jasno, da je glavna težava predvsem psihološke narave: "Ta trenutek smo psihično v slabem stanju, ker ne igramo dobrega rokometa. Vse to je povezano. Kar zadeva trenerja, smo me tiste, ki smo na igrišču, in ne on. On nam lahko pomaga pri taktiki, ne pa tudi pri psihi. Ta je odvisna povsem od nas. Glede rokometne igre pa lahko napredujemo prav v vseh fazah," je še dodala hčerka nekdanje krimovke iz zlatih časov tega kluba Vesne Horaček.
