Od tistih, ki so v Katarju branili slovenske barve, so leta 2004 na igrah v Atenah igrali Vid Kavtičnik, Miladin Kozlina, Jure Natek, Luka Žvižej in Uroš Zorman. Pod zastavo bi se teoretično lahko vrnila še Matjaž Brumen in Aleš Pajovič, ker pač še vedno aktivno igrata, prvi pri 32 letih za makedonski Vardar, drugi pa pri 36 letih za nemški TuS N–Lübbecke.
Prav rokometna reprezentanca je med vsemi moštvenimi športi v Sloveniji najuspešnejša, ko je govora o nastopih na olimpijskih igrah. Medtem ko sta Leopold Jeras in Tone Tiselj svoje varovance popeljala, prvi leta 2000 v Sydney, drugi pa štiri leta pozneje v Atene, je največji športni dogodek na svetu za slehernega košarkarskega selektorja še vedno nedosežen cilj, ki vzbuja skomine. Je pa res, da se je na košarkarski olimpijski turnir težje uvrstiti, v Londonu, denimo, je bilo od 12 rokometnih reprezentanc kar devet evropskih, od 12 košarkarskih ekip pa jih je stara celina prispevala le pet.
Možnosti za nastop slovenskih rokometašev v Riu de Janeiru so dobre, pot pa je vendarle še dolga. Prvi cilj je uvrstitev na enega od treh kvalifikacijskih turnirjev. Če bo Katar postal azijski prvak ali če bo na evropskem prvenstvu slavila ena od petih evropskih ekip, ki imajo že zagotovljeno mesto v kvalifikacijah (Poljska, Španija, Danska, Hrvaška ali Nemčija), bo Slovenija prva vskočila na izpraznjeno mesto, celinski prvaki se namreč neposredno uvrstijo na olimpijski turnir.
In če se to ne bo zgodilo? Obstaja še druga možnost, in sicer s solidno uvrstitvijo na evropskem prvenstvu (čez eno leto na Poljskem). Neupoštevajoč Francijo, evropske prvake in prej naštete reprezentance (torej vse tiste, ki bodo že imele zagotovljeno mesto, bodisi na olimpijskih igrah bodisi na kvalifikacijskem turnirju) si bosta nastop v kvalifikacijah priigrali še dve izbrani vrsti. Morda Švedska ali Islandija, nemara celo Norveška, zakaj pa ne Madžarska ali denimo Srbija, Rusija? Makedonija? Slovenija!
Če bodo Slovenci uspešni na prvi stopnici, jih bo čakala še ena, zahtevnost slednje pa bo odvisna tudi od sestave kvalifikacijske skupine (v drugi bodo tri evropske reprezentance) in od možnosti za organizacijo turnirja. Jasno je, da bi bil Rio na domačih tleh precej precej bližje ...