Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Miha Andolšek
Miha Andolšek
17.01.2015 17:23:27
Deli članek:

Zapisi iz puščave

Slavko Kolar

Pet minut po zmagi Slovenije nad Belorusijo.

Pet kratkih pet minut po tekmi, ki se je končala s petimi goli razlike v korist Slovenije.


Maščevanje je sladko

Maščevanje je jed, ki jo je najbolje servirati hladno. Bilo je v juniju leta 2013, ko je Slovenija doživela najhujši poraz v eri Borisa Denića, poraz, ki jo je stal evropskega prvenstva. Tudi zato je bila motivacija danes na vrhuncu, lahko bi rekli, da so Slovenci tekmeca pričakali s peno na ustih. Dolgovi so poplačani, še več, podobno kot pred letom dni proti Ukrajincem, so jih Slovenci vrnili z obrestmi, končna razlika petih golov pa ne pove celotne zgodbe.


Sergej kolo vodi

Tokrat ne, tokrat prvi mož beloruske izbrane vrste ni imel svojega dne, „krivec“ pa v prvi vrsti obramba in Gorazd Škof. Svoj prvi gol je po nekaj zgrešenih strelih zadel šele v 27. minuti, v petdeseti minuti pa je s sedmih metrov zapravil še zadnjo rešilno bilko. Bil je to večer, ki ga bo želel nekdanji slovenski reprezentant čim prej pozabiti. Še drugega zapored, proti Španiji je z rdečim kartonom večino srečanja presedel na tribuni, Slovenci pa so ga imeli večino srečanja pod nadzorom. Tokrat pa ni iz povprečja oziroma nad svojimi zmožnostmi odigrali niti nihče od njegovih soigralcev.


Za učbenike

V tistem prvem polčasu bi tudi tisti najbolj zagrizeni pikolovci težko našli prav dosti slabih stvari. Vrhunska obramba, za njo pa prav tako odlični Škof, le osem prejetih golov pa zgovorno priča kakšno obrambo so igrali slovenski rokometaši. Za učbenike bi bil res še najboljši opis.


Gol mašina

Kako je samo začel! Čilencem devet, Belorusom devet samo v prvem polčasu, na koncu pa se je ustavil pri številki petnajst. GDragan Gajić ne hladi cevi. Manjši je kot, srečnejši je Gajo. Petnajst golov, še nikoli toliko, njegov osebni rekord.


Nič kaj svetovno

Znova bi težko govorili o kakšnem lepem, še manj navijaškem vzdušju, žalosten je bil pogled na tribune, kjer se je v najboljšem primeru zbralo morda tisoč gledalcev, med njimi pa sta bila tudi slovenska sodnika Nenad Krstić in Peter Ljubič, ki sta dan pred tem delila pravico na morda celo najzanimivejšem dvoboju prvega kroga, ko je Argentina odščipnila točko Dancem. V nadaljevanju so se tribune počasi začeli polniti, ko so se v pričakovanju večerne tekme začeli zbirati katarski plačanci na čelu z ansamblom iz Cuence.