Tista kilava se nanaša predvsem na prvih trideset minut, ko so bile noge težke, rezultat proti skromnemu Čilu pa temu primeren.
Pričakovana zmaga, v prvem polčasu skromna predstava in še skromnejši obisk ter bistveno boljše nadaljevanje bi petkovo matinejo opisali v nekaj besedah, prav dosti več pa jih o tekmi ne gre izgubljati. Slovenci so rutinsko premagali čilske (pol)amaterje, vse drugo bo tako ali tako kmalu utonilo v pozabo.
V pomanjkanju kakršnekoli napetosti oziroma negotovosti velja omeniti, da je Denić na tribuni pustil Blaža Blagotinška in Uroša Bundala, da so v šestdesetih minutah v praksi uporabili tehnologijo golove črte, da je Kozlina stresel iz hlač klubskega soigralca Oneta in da se je v drugem delu na tribunah nabralo bistveno več ljudi. Ne zato, ker bi jih prepričala oziroma pritegnila neprimerno boljša slovenska predstava, ne, počasi se je segrevalo ozračje pred severnoafriškim derbijem med Alžirijo in Egiptom.
Slovenci so na las podobno začeli tudi prvenstvo v Španiji, tudi pred dvema letoma v Zaragozi so namreč proti skromnim Savdijcem dolgo potrebovali, da so segreli motorje, potem pa v nadaljevanju stvari hitro postavili na svoje mesto. Pred samo sto, morda dvesto gledalci, med njimi je bila tudi slovenska četica ter slovenski predsednik Borut Pahor, ki je bil kot po navadi oborožen z zastavo, je bilo včeraj vsega konec po desetih minutah nadaljevanja. Resnejši pristop, Čilenci dolgo niso našli poti do mreže in to je bilo to.
"Če si na prvi tekmi izrazit favorit, potem je zelo težko odpreti prvenstvo. Ne vem, zakaj, ni neke nervoze, še manj treme. A ker si favorit, pričakuješ lahko zmago, fantje na nasprotni strani pa so si zaslužili mesto na prvenstvu in so se sem prišli borit. Prvih nekaj minut nisi pravi, noge ne gredo, niti ne veš, kako bi pristopil k tovrstni ekipi, ker veš, da moraš zmagati ne le za en gol ali dva, ampak tekmo že tam nekje v petnajsti minuti pripeljati v mirne vode. To se je lepo videlo tudi danes, imeli smo otrdele noge, nismo se gibali, vse je bilo preveč statično, nismo bili tisti gibljivi Slovenci, kot smo vajeni. Potem smo v nadaljevanju malo stisnili obrambo in ob naši hitri igri so tudi oni počasi izgubljali energijo, mi je po drugi strani nismo toliko, in to nas je pripeljalo do gladke zmage. Mislim, da je bilo že po prvih minutah drugega polčasa vidno, da smo jih strli. Bil je to običajen vstop v prvenstvo, če začneš s takšnim nasprotnikom, kot smo mi. Zdaj se šele začenja tisto pravo prvenstvo," je po šestdesetih minutah neenakovrednega boja razlagal Miha Žvižej.
Že danes je torej pred Slovenci bistveno težji zalogaj, vedno neugodna Belorusija, kar razkriva tudi statistika. Vse tri tekme v zadnjih dveh letih so bile namreč zelo tesne, zmaga, remi, poraz in gol razlika 92:93, kar govori o res izjemni izenačenosti, pa čeprav bi se še vedno našel marsikdo, ki bi dejal, da je Belorusija "le" Sergej Rutenka.
"Ne vem, zakaj so Belorusi tako neugodni. Proti nam Sergej po navadi doseže dva, največ tri gole, vsi drugi pa zabijajo. Dokazali so, da ni več le Sergej tisti, ki igra, ampak igra vsa ekipa. V zadnjih nekaj letih so res napredovali, in to je lepo vidno. Kako bo danes? Bojim se, da bo znova izenačeno, dolžni smo jim za marsikaj, najbolj pa seveda za tisti poraz v Sloveniji," še dodaja mlajši od bratov Žvižej, ki je na to, da je Slovenija imela lažji trening, Belorusi pa so se dobro in dolgo upirali Španiji, odvrnil: "Morda jim bo za spoznanje težje. Zmage včeraj sicer niso pričakovali, a vseeno so igrali na zmago, pri tem pa so potrošili bržkone res malce več energije kot mi. Mi se na tekmi s Čilom nismo utrudili, razen psihično v prvem delu, tako da je s tega vidika morda manjša prednost na naši strani. Je pa res, da se je prvenstvo šele začelo, nihče ne čuti utrujenosti in v tem pogledu ni še nihče že danes v podrejenem položaju. Morda v drugi polovici prvenstva, tako pa ... Verjamem, da bodo pripravljeni na nas, proti nam bodo nedvomno šli na zmago. Proti Špancem so imeli vseeno vseskozi v podzavesti, da je zmaga težko dosegljiva."
