Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Miha Andolšek
Miha Andolšek
15.12.2014 19:00:27
Deli članek:

Imamo konja za dirko

Grega Wernig

Selektor je ostal dosleden svojim načelom, po katerih se v reprezentanco težko prebije, iz nje pa še težje izpade. V Zrečah bo v prihodnjih tednih zbral preverjen kader, ki z bolj ali manj kozmetičnimi popravki tvori okostje izbrane vrste že zadnjih nekaj let, v rubriko nepričakovano lahko do neke mere uvrstimo le vnovičen vpoklic Miladina Kozline.

Na seznamu ni novih imen, izjema je le povratnik Miladin Kozlina?
Vemo, da imamo težave na levem zunanjem, kjer sta poškodovana tako Nenad Bilbija kot Borut Mačkovšek, ki sta dokončno odpisana za Katar. V pretekli akciji smo vrnili Klemna Cehteta, potem je tu še Sebastian Skube, ki je neke vrste deklica za vse, mislim, da ga nisem poslal samo še med vratnici, in kot vidite, smo na tem položaju precej tanki. Veseli me, da se je Miladin pozitivno odzval.

Njegov klub Minden na svoji spletni strani piše, da bo zaradi poškodbe rame odsoten poldrugi mesec dni?
Miladin je proti Kielu dobil udarec v ramo, magnetna resonanca je pokazala, da je vse v redu, dan po božiču bi moral odigrati tekmo nemškega prvenstva in po novem letu ga pričakujemo v Zrečah.

Ste imeli kakšne dvome pri sestavljanju seznama?
Niti enega, razen že omenjenega levega zunanjega, kjer se zaradi zdravstvenih težav ne tare kandidatov.

ŠIRŠI SEZNAM

Vratarji: Primož Prošt (Göppingen), Gorazd Škof (Nantes), Klemen Ferlin (Gorenje), Matevž Skok (Celje PL)
Leva krila: Luka Žvižej (Celje PL), Simon Razgor (Meškov), David Špiler (Meškov)
Levi zunanji: Sebastian Skube (Bjerringbro), Klemen Cehte (Aix), Mitja Nosan (Gorenje), Miladin Kozlina (Minden)
Srednji zunanji: Uroš Zorman (Kielce), Dean Bombač (Pick Szeged), Marko Bezjak (Magdeburg), Staš Skube (Gorenje)
Desni zunanji: Jure Dolenec (Montpellier), Jure Natek (Magdeburg), David Miklavčič (Celje PL)
Desna krila: Dragan Gajić (Montpellier), Gašper Marguč (Veszprem), Vid Kavtičnik (Montpellier), Mario Šoštarič (Gorenje)
Krožni napadalci: Uroš Bundalo (Tremblay), Matej Gaber (Montpellier), Miha Žvižej (Toulouse), Blaž Blagotinšek (Celje PL)

Ostali zdravstveni bilten?
Ni skrivnost, da so fantje načeti, ne le eden, ampak je takšnih več. So izčrpani, igrajo tudi po 50, 60 minut na tekmo in v tej luči jih bo treba spočiti ter nato vrniti nazaj. To je najtežji del naše naloge, njihova forma namreč ni vprašljiva, ampak bližajo se meji, ko motorji enostavno ne gredo več. Mi pa vemo, kakšna je naša igra, polna tempa, ritma ...

Na seznamu je kar 26 imen, več kot po navadi?
Iz preprostega razloga, nekateri igralci se bodo pridružili šele po božiču, nekateri pa celo po novem letu, mi pa imamo medtem dve prijateljski tekmi z Egiptom in Alžirijo (27. in 28. decembra v Celju, op. p.), ki ju bo morala oddelati ta kombinirana ekipa s širšega seznama, medtem ko najbolj obremenjeni zagotovo ne bodo v kadru. Prvi rez bo sledil po novem letu, potem pa bo do odhoda v Katar na pripravah sodelovalo 21 igralcev.

Že imate v glavi enaindvajseterico?
Seveda, imam tudi že šestnajsterico, samo fantje morajo ostati živi in zdravi. Šalo na stran, po novem letu, ko bomo vsi na kupu, bomo zasedbo skrčili na 21 imen, že tretjega, četrtega januarja pa bodo fantje vedeli, katerih šestnajst bo šlo v Katar.

Arsen Perić

Primerjava z letom 2013 in stanjem pred prvenstvom v Španiji?
Reprezentanca ima izkušnjo več, v povprečju imajo fantje vsaj deset tekem več za pasom kot pred dvema letoma. Zdaj smo prišli na tisto, kar smo začrtali že pred leti. Imamo kombinacijo mladosti in izkušenj, ko izkušeni nikakor niso stari, še vedno igrajo v najboljših klubih, še vedno so to igralci najvišjega evropskega razreda, po drugi strani pa se je mladina povzpela na šestdeset tekem v reprezentančnem dresu.

Bo torej razočaranje, če ne boste ponovili rezultata iz Španije?
Kot sem že večkrat dejal, eno so želje, drugo pa je realnost. Vse sloni na predtekmovanju, če bomo v skupini prvi, potem lahko pridemo do tja, kot smo prišli v Španiji. Če ne bomo prvi, pa bo to malce oziroma bistveno težje. Vse je odvisno od nas, tako kot v Španiji bomo šli tudi tokrat iz tekme v tekmo, zagotovo pa je cilj prvo mesto v skupini in potem napadati naprej. Nimamo kaj skrivati, imamo kakovostno reprezentanco, v tem trenutku je izbor kvaliteten, ob tem da je v ozadju še nekaj fantov, ki kažejo reprezentančni potencial in bodo morda imeli v prihodnosti pomembne vloge. Niso še dobili priložnosti, a zagotovo jo bodo, bodisi pri meni bodisi pri kom drugem. Da ne bo pomote, vedno bodo obstajali kadrovski problemi na določenih položajih, a reprezentanca ima svetlo prihodnost.

Sveti cilj?
Olimpijske igre. Primarni cilj v Katarju je preboj v kvalifikacije za Rio, ki je začrtan kot končni cilj štiriletnega cikla in mojega mandata. Kot že rečeno, ni si nam treba lagati, imamo konja za dirko. Samo upam, da bodo fantje zdravi, da bomo ujeli ritem in da bodo fantje v formi, kot jo kažejo v klubih. Da nas bo krasilo to, kar nas je krasilo v Španiji, da bomo igrali pravi, sodoben rokomet ...

Uporabili ste lepo prispodobo. Imamo konja za dirko, pa lahko ta konj odpeketa medalji naproti, če nekatere stvari sedejo na svoje mesto?
Mi, ki za razliko od vas prihajamo iz realnega sektorja, se zavedamo, kaj vse je potrebno za kolajno na velikem tekmovanju. Ne, realno gledano nimamo konja za medalje, a to je šport, to je bistvo oziroma lepota športa. Na papirju je nekdo morda boljši od nas, a ko pridemo v ring, se lahko v ključnem trenutku, na določen dan marsikaj zgodi. In mi gremo po ta trenutek, po ta dan, a do tistega dne, tistega trenutka bo treba res dobro igrati in trdo garati. Vprašanje o medalji se vam zdi samoumevno, pa nikakor ni. Nisem ciničen, a ko mi nekdo zastavi tovrstno vprašanje ... Medalje si želim bolj kot kdorkoli. V Španiji smo imeli veliko priložnost, še dandanes sanjam tisto polfinalno tekmo s Španijo. Še zdaj sem globoko prepričan, da je bila to najboljša taktična predstava, odkar sem selektor, pa nismo šli skozi. Včasih je nasprotnik enostavno boljši. In Španija je bila v tistem trenutku boljša, mi smo odigrali res kakovostno tekmo, a ni bilo dovolj. In vse, kar ti preostane, je, da nasprotniku stisneš roko.


Eden od nasprotnikov v predtekmovanju bo tudi Katar, kako gledate na katarski način krepitve ekipe? Je vse v skladu s pravili, fair playem, poštenjem?
Ali je to pošteno ali ne, poštenost smo v današnjem svetu že zdavnaj nekje založili, to je le fraza, s katero se razmetava sem in tja, po potrebi. Tu ni vprašanje le Katar, še marsikaj drugega je bolj kočljivo, pa se o tem nihče ne sprašuje, saj je nekatere stvari treba pustiti pri miru, ker je v igri preveč denarja. Če se vrnem na Katar, to bo verjetno najbolj zanimiva zgodba prvenstva, krepi se na način, kot se krepi, sam pri sebi pa se bojim, da bodo po SP v Katarju pozabili na rokomet. Bomo videli, kako bo, smo skupaj v skupini, kar je po eni strani dobro. Na domačina raje naletim v predtekmovanju kot pa v izločilnih bojih.

Tudi Islandija in Nemčija bosta na SP, pa čeprav sta bili neuspešni v kvalifikacijah?
Pač bosta. Prvenstvo bo res močno.

Zaznati je sarkazem v vašem glasu. Če vprašamo drugače, bi mi zdaj stali na tem mestu, če bi Slovenija izgubila junijski dvoboj z Madžarsko?
Moramo razmišljati v smeri, da bi. Zakaj moramo vedno razmišljati v smeri, da bi se pa ravno pri nas nekaj zataknilo?