»Težki trenutki. Zanj najtežji. Mlad fant, ki se mu je zgodilo, kar se mu je. Sam pravim, da je največja sreča v tem, da ga imamo še med nami, to pomeni veliko. Vsaka naslednja tekma bo zanj, ta pokal je zanj, letošnja sezona je posvečena njemu,« je v podobnem tonu kot Aljaž Panjtar govoril Uroš Zorman, ko se je Alex Perić nekaj metrov stran še objemal s soigralci, ki so ga videli prvič po prihodu iz bolnišnice.
Alex je bil tam od 21. marca, ko se je med tekmo Slovana in Loke zgrudil na igrišču zaradi, kot so kasneje pokazale preiskave, težav s srcem. Med tednom je prestal operacijo, zato nas je zanimalo le eno – kako je. »Srečen. Srečen zaradi fantov. Naredili so korak, za katerega smo delali. Vesel sem za vse nas, da se lahko skupaj veselimo,« nam je povedal Perić, ki je nato prijazno prikimal, ko smo ga vprašali, če mu lahko zastavimo še nekaj vprašanj.
Niti predstavljati si ne moremo, kako težko se mu je bilo čez noč sprijazniti, da soigralcem ne more pomagati na igrišču. »Ali sem se jaz sprijaznil ali ne, ni pomembno. Ekipi sem pomagal, kolikor sem lahko. Zdaj pač s tribune. To je bilo največ, kar sem v tem trenutku lahko dal. Sam pa vem, da sem bil z njimi tudi na igrišču, to so mi tudi pokazali, kar mi veliko pomeni,« je dejal 21-letni organizator igre, čigar ime smo res ves vikend gledali na igrišču Kodeljevega. »Zate, Alex,« je namreč pisalo na majicah Slovanovih rokometašev. »Sem opazil. Zelo mi je bilo toplo pri srcu, hotel sem se kar zjokati. To samo pove, da je naša ekipa res prava. Da smo več kot le športniki, nabrani skupaj, ampak res kot ena družina. Tako povezani. Ker smo tako povezani, gremo lahko samo naprej in takole dvigujemo trofeje,« je poudaril Perić, ki je sredi igrišča dvignil sploh prvi Slovanov pokal v samostojni Sloveniji. »Dvigni ga najvišje, srce,« je ob posnetek zgodovinskega trenutka s sinom v glavni vlogi na družabnih omrežjih zapisala njegova mama Branka. »Top, vrhunsko, fenomenalno, nepozabno …« je izkušnjo, ki mu bo ostala za vedno v spominu, ubesedil Alex.
Sam je svojo največjo zmago v življenju je dosegel pred tem, ko je dobil bitko za življenje. »Težko govorim, kaj in kako se je zgodilo, kaj je za mano. Še vedno predelujem vse skupaj, ker je bilo res vse zelo na hitro. Mogoče kdaj v prihodnosti več o tem,« se je dotaknil najtežjih dni svojega življenja rokometaš, ki si tudi prihodnosti še ne zna najbolje predstavljati. Vse ob svojem času.
