Ljubljančane je s sijajno predstavo proti Gorenju v finale popeljal Aljaž Panjtar, ki je zbral 15 obramb, pred končnico tudi tisto ključno Anžetu Blagotinšku, ko je preprečil približanje Velenjčanov na le gol zaostanka. Potem ko so, spomnimo, Zormanovi varovanci v drugem polčasu vodili že z devetimi zadetki razlike. »Smo se skoraj opekli, to naj nam bo v poduk,« je poudaril Škofjeločan, kot rečeno, X-faktor petkovega polfinala. »Poskušam se čim manj obremenjevati s tem, kaj se dogaja z drugimi igralci na igrišču in trenerjem. Niti nisem vedel, da je šlo Velenju za -1. Vsak napad zase je zgodba zase. Imeli smo deset minut mrka, kar se nam je v tej sezoni že dogajalo, v zadnjem času sicer ne, ampak k sreči ni bilo usodno. Iz tega moramo izvleči čim več,« se je še enkrat spomnil prelomnih trenutkov.
Tokrat bi si, kot že teden dni prej ob suvereni prvenstveni zmagi nad Velenjčani, zaslužil tudi kakšno pohvalo strogega trenerja Uroša Zorman, ki sicer (vsaj med tekmo) raje pokritizira kot pohvali. Tako je (bilo) vsaj videti, med drugim pred tedni na derbiju Celja in Slovana v Zlatorogu, ko sta se Buco, kot kličejo Panjtarja, in Zut malo grdo gledala, ko nista našla skupnega jezika. »Trener na tem nivoju pričakuje neke standarde od nas. Saj je lepo dobiti pohvalo, ampak nihče od nas je ne pričakuje. Dobiš 'petko' in to je to, ampak največje zadovoljstvo je tako ali tako, ker sam veš, da si naredil svoje in pomagal ekipi. Da bi potreboval trenerjeve pohvale, jih ne, je pa lepo tudi to kdaj slišati, seveda,« je na to temo dejal prišlek iz Zagreba.
V preteklosti je domače lovorike osvajal tako z Gorenjem kot Celjem, je zdaj čas, da vzame prvo še s Slovanom? »Smo zreli za to, kažemo dobre predstave iz tedna v teden. Nimam nobenih pripomb, tudi vsi soigralci so željni uspeha. Tudi tistim, ki smo že osvojili kakšno lovoriko, nam je to nekaj povsem novega. Ker je nova energija, nov klub, ki ga želimo dvigniti. Ljubljana si to zasluži, gre za velik projekt, v katerega veliko vlagajo, zato se počutimo odgovorne, da osvajamo lovorike,« je poudaril izkušeni Gorenjec. Želi(jo) pa jih – lovorike namreč – osvajati tudi za svojega nesrečnega soigralca Alexa Perića.
Alex se je, spomnimo, zaradi težav s srcem zgrudil na tekmi z Urbanscape Loko in precej verjetno ne bo mogel nadaljevati svoje rokometne kariere. Panjtarja in soigralce je soigralčeva nesreča precej pretresla. »Vsi smo bili povsem na tleh. Cel teden po tisti tekmi se je v očeh igralcev videlo zavedanje, kaj bi se lahko zgodilo, pa se na srečo ni. Zato moramo na to gledati s pozitivnega vidika. Čeprav ne bo mogel nadaljevati z rokometom, moramo biti hvaležni, ker je še vedno med nami. Zagotovo nas bo spremljal. Igramo zanj, želimo si mu prinesti pokal, ker si to zasluži. Tudi on je dolga leta veliko vlagal v to. Težko je, ko se igralcu podrejo sanje, ampak najpomembneje je, da je ostal med nami,« je ponovil Aljaž Panjtar.
Pokalno lovoriko mu bo s kolegi iz Novega mesta poskušal pred nosom izmakniti Jure Blaževič, junak Krkine polfinalne zmage nad Celjem, ki je na igrišču blestel s kar 16 obrambami. »Lahko bi bila kakšna več. Ampak bilo je dovolj. Hvalabogu nam je uspelo premagati Celje, upam, da nam v nedeljo še Slovan,« je povedal Blaževič, ki bo s Krko tudi danes v vlogi izzivalca, tako kot je bil v petek proti Celju. »Če nisi 100-odstotno prepričan v zmago, nimaš kaj iskati na terenu. S to miselnostjo smo šli na tekmo s Celjem in uspelo nam je. Zdaj pričakujemo podobno ali še močnejšo tekmo,« je nadaljeval varovanec Mirka Skoka, ki zdaj želi trenerjevemu šefu v reprezentanci Urošu Zormanu pokvariti ljubljanski praznik, kot je finalni turnir četverice na Kodeljevem označil trener Celja Paulo Pereira. »Seveda, poizkušali bomo. Proti Celju smo pokazali, da lahko, tudi proti Slovanu pričakujem zanimivo tekmo,« je zaključil Jure Blaževič.
Finale pokala Slovenije se bo, kot rečeno, na Kodeljevem začel ob 18. uri, tako za Slovan kot za Krko bo to tretji pokalni finale v klubski zgodovini, eden od njiju ga bo prvič zaključil kot – prvak.
