Staš Jovičić je bil po dvoboju z očetom nasmejan do ušes. Saj je po večini tekem, boste dejali, kajti tako s slovensko reprezentanco kot prej s Trimom in zdaj s Slovanom jih večinoma zmaguje, vendar tekme z Gorenjem so neka druga zgodba. »Oče in brat me vodita v medsebojnem izkupičku, tudi s Slovanom smo edini poraz doživeli v Velenju, tako da je bilo lepo zmagati, iskreno,« je priznal s šestimi zadetki drugi strelec večera (skupaj z Jako Malusom in Malikom Tatarjem na drugi strani) in razmislil, da bo moral Velenjčane še kar nekajkrat premagati, da postane glavni v družini. »8:4 v njuno korist je naš rezultat, mislim da,« je pripomnil.
Tarik Mlivić je dosegel svojo prvo zmago proti mlajšemu bratu Maliku Tatarju, odkar se je slabo leto dni nazaj (pred spomladanskim delom prejšnje sezone) iz Velenja preselil v Ljubljano. Po dveh porazih, ko je bilo Gorenje spomladi na Kodeljevem boljše z 28:25, jeseni v Velenju pa z 28:27, je Tarik s svojimi sedmimi zadetki ključno pripomogel k zmagi s 33:28. »Veliko nam pomeni ta zmaga, verjamem, da bomo iz tekme v tekmo vse boljši,« je pokomentiral Mlivić, ki se mu je na igrišču prav videlo, kako motiviran, podžgan, po domače 'napaljen' je. »Moram priznati, da sem imel dodatno motivacijo, voljo, zagon. Ker na drugi strani je vseeno bil moj prvi klub, prihajam iz Velenja, to človeka na taki tekmi še dodatno podžge,« je prikimal strelec 65 zadetkov na 13 prvoligaških tekmah te jeseni. Mlajšega brata ni omenil – mu je vseeno tudi interna bitka z njim dala vetra v krila? »Verjetno, kot vedno. Ko imaš brata, z njim od malega tekmuješ. Vedno poskušaš zmagati, biti boljši. Tako da povsem možno, da me je podzavestno tudi do še dodatno gnalo naprej,« je razmislil 21-letni Tarik Mlivić.
Človek je med spremljanjem velenjskih bratov na nasprotnih bregovih dobil občutek, kot da kar tekmujeta med seboj, drug drugega (nehote) ženeta naprej. Tudi Malik Tatar je namreč zelo dobro izkoristil priložnost, ki se mu je ponudila zaradi poškodb Eneja Jovičića in Tineta Poklarja. A kot pravi sam, ne z bratom ali kakršnimkoli rivalstvom z njim v mislih. »Niti ne. Jaz igram predvsem zase, za svojo ekipo, na nasprotnike se ne oziram. Tudi če je brat – nasprotnik kot nasprotnik,« je odločno dejal 19-letni strelec 20 golov v tej prvoligaški sezoni, ki mu je mesto v prvi ekipi Gorenja že v prejšnji sezoni sprostil prav starejši brat, ki je zaradi družinskih razlogov zamenjal sredino. Malik pa priimek, ampak to je že preteklost.
Sedanjost je njun boj za naslov državnega prvaka, v katerem zaenkrat bolje kaže Tariku, a sezona je še dolga, njen ključni del pride spomladi.
