Ljubljančanke so svoje po drugi strani že zdavnaj zapravile, obetavnemu začetku je sledilo šest zaporednih porazov, česar pa si v Stožicah ne ženejo preveč k srcu, saj upe polagajo v naslednje sezone, v tej so v ospredju gradnja medsebojnih odnosov, povezovanje in postavljanje temeljev za prihodnost, vsaj tako pravi trenerka Marta Bon, ki že uvrstitev v drugi del tekmovanja vidi kot presežek.
Glede na to, da se je vsega leto dni nazaj klub sprehajal po robu prepada, bi ji do neke mere vsekakor lahko pritrdili, a čas ni vedno oziroma ne bo več v nedogled zaveznik kluba, ki ima za slovenske razmere še vedno na voljo zelo spodoben proračun.
Toda če se še enkrat več vrnemo k pozitivnim vidikom neke vse prej kot ambiciozno zastavljene sezone: "Gotovo je, da so nekatere igralke dobile prepotrebne izkušnje s temi težkimi tekmami. Zadovoljna sem z napredkom na primer Lare Hrnčič v obrambi, zelo hitro napreduje Elizabeth Omoregie, ne vem, ali je v ženskem rokometu že bil primer, da je kakšna igralka tako hitro napredovala kot prav ona. Dobra je bila tudi vratarka Miša Marinček, pa v določenih obdobjih Sergeja Stefanišin, krila so kakovostna, nekaj pa imamo še rezerv, na primer na položaju krožne napadalke. Skratka izkristalizirale so se številne stvari, tako dobre kot slabe. Lahko bi rekla, da je dobra polovica naših igralk že usposobljenih za igranje na najvišji ravni, po drugi strani pa so evropske tekme razkrile, da nekatere tega še ne zmorejo, so pa tudi take, ki tega nikoli ne bodo zmogle in nikoli ne bodo na ravni lige prvakinj," meni Bonova in v isti sapi dodaja, da bodo potrebne okrepitve, če želi biti Krim znova konkurenčen za najboljša štiri mesta v Evropi.
