Pomagalo ni niti dejstvo, da so pred sezono še enkrat več dodobra prevetrili ekipo in zamenjali nekaj nosilk, kakor tudi ne, da so po že treh zaporednih porazih zamenjali trenerja Dragana Adžića, s katerim so sicer zastavili dolgoročen projekt in ves čas zatrjevali, da je on tisti, ki naj bi uresničil zastavljene cilje o zaključnem turnirju. Uradno je sicer odpoved dal sam, a malokdo verjame, da prej ni začutil, da je pri določenih ljudeh izgubil potrebno podporo. Ambros Martin, ki ga je zamenjal, sicer velja za najbolj trofejnega evropskega trenerja v ženskem rokometu zadnjih let, ki je z Györom osvojil štiri naslove evropskega prvaka, a izkazalo se je, da tudi takšen trener ne more delati čudežev, če igralski kader ni takšen, kot bi to moral biti.
Pri Krimu veliko stavijo na izkušnje, o čemer zgovorno govori podatek, da je kar devet igralk že preseglo trideset let. Čeprav radi rečemo, da odloča kakovost in da naj igrajo tisti najboljši, je to kar veliko. Starejše igralke tvorijo tudi okostje ekipe, dejstvo pa je, da to ne pomeni, da so tudi vsako leto boljše. Dejstvo je, da imajo denimo Ana Gros, Tamara Mavsar ali poslavljajoča Jovanka Radičević za sabo že precej boljše sezone od te, ki se zdaj končuje, kar nikakor ne pomeni, da so prav te najbolj krive za še eno izgubljeno sezono. Vsekakor pa bode v oči, da se tudi letos ni uveljavila nobena od mlajših igralk, ki jim trenerji očitno ne zaupajo ali pa te preprosto niso takšni talenti, kot kdo misli, da so. Dijana Đajić, Elena Erceg, Philomena Egger, Ema Abina in Tea Pogorelc so priložnost večinoma dobivale le v slovenski ligi, Srbkinjo Milico Ignjatović, ki igra na mestu desne zunanje igralke, kjer Ana Gros nima prave zamenjave, so celo raje poslali na posojo v Španijo, z nadarjeno igralko iz Konga Betchaidelle Ngombele, ki bo konec meseca dopolnila 21 let, pa pogodbe niso podaljšali in po tej sezoni odhaja drugam. Za že nekaj let starejšo Ano Abino je trener Martin po tekmi z Glorio celo priznal svojo napako, da ji ni že prej namenil večje minutaže, a se ta na naslednjih tekmah ni kaj prida povečala.
V rokometu igra zelo pomembno vlogo organizator igre. Pri Krimu so imeli v tej vlogi zadnji dve sezoni odlično Rusinjo Darjo Dmitrijevo, ki je vmes sicer imela nekaj težav s poškodbo, a to verjetno ni bil edini razlog, da z njo niso podaljšali pogodbe. V tej sezoni se je razcvetela v dresu Ferencvarosa, kjer zanjo na obeh medsebojnih tekmah niso našli pravih rešitev. Na njeno mesto so pripeljali izkušeno francosko reprezentantko Grace Zaadi, ki pa roko na srce ni upravičila pričakovanj, kakor tudi že drugo sezono ne njena črnogorska zamenjava Itana Grbić. Mimogrede, njena rojakinja Matea Pletikosić, ki so jo pri Krimu ravno tako odpisali že pred tremi leti, zdaj blesti v dresu Podravke. Ta hrvaška ekipa je proti Brestu sicer ravno tako ostala brez četrtfinala, a bi bila glede vlaganja v mlade igralke, ki ob precej manjših vložkih v ekipo tvorijo njeno okostje, slovenskim prvakinjam glede marsičesa lahko za vzor. Za nameček se je še ob nepravem trenutku poškodovala Francozinja hrvaških korenin Tamara Horaček, ki po profesiji ni prava organizatorka in s tem namenom ni bila pripeljana v Ljubljano, a se je v tej vlogi še najbolje znašla.
In kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Ob Radičevićevi se bo verjetno poslovila še katera od starejših igralk, vprašanje je tudi, kako bo s trenerjem Martinom, s katerim so se za sodelovanje dogovorili le do konca sezone, o kakšnih novih okrepitvah pa za zdaj še ni bilo slišati. Športna direktorica Deja Ivanović (nekateri menijo, da bi tudi ona morala prevzeti večji del odgovornosti za sestavo ekipe) rada pove, da se z ekipami iz evropskega vrha finančno ne morejo primerjati, a novi potencialni pokrovitelji ob zadnjih dosežkih zagotovo ne stojijo v vrsti. Zdi se, da je nad svojimi dekleti, ki da so najboljše in najlepše, kot jih je nekoč rad imenoval, počasi obupal tudi župan in častni predsednik kluba Zoran Janković, ki ga v drugem delu sezone ni bilo več na krimovih tekmah in ki ga zdaj očitno bolj zanimata moški rokomet in projekt Slovana. Pri klubu bodo morali strniti vrste in napeti moči, da se vrtenje v začaranem krogu, kot smo mu priča v zadnjih sezonah, ne bo več nadaljevalo. Bati pa se je, da tam ni nikogar, ki bi resno udaril po mizi ter jasno povedal, kako to storiti.
