Z golom, z že štirinajstim v dresu Rapida, ki je pred 14 tisoč gledalci na stadionu Ernst Happel s 3:0 premagal Ried. V kontroverzni tekmi. Gostitelji so vse tri gole dosegli v prvem polčasu, vse iz najstrožje kazni, hkrati sta si dva gostujoča igralca prislužila izključitev.
Dve enajstmetrovki sta bili dosojeni po prekršku nad slovenskim reprezentantom, ki je tik pred odhodom na odmor postavil končni izid. Učinek, ki si ga od napadalca želi vsak trener, izjemen prispevek 23-letnega Krčana k dozdajšnjim uspehom so prepoznali tudi navijači in mu v pričakovanju spomladanske premiere namenili laskavo priznanje. Izbrali so ga za najboljšega igralca zeleno-belih v lanskem letu in to kljub temu, da je član kluba iz avstrijske prestolnice šele od poletja.
To nagradi nedvomno daje še dodatno vrednost in obenem zelo nazorno razkriva, kakšnega spoštovanja je deležen slovenski reprezentant. Spoštovanja, ki ga na sončni strani Alp ni bilo oziroma ga gotovo ni bilo v tolikšni meri. In ga še vedno ni. Še več, zdi se mi, da je Robert Berić v zadnjem času eden od najbolj podcenjenih napadalcev pri nas. Ko beseda steče o njem, se skoraj vedno znova pojavijo polemike. Takšne in drugačne.
Tudi 37 golov v vijoličasti opravi ni bilo dovolj. Niti tisti zelo pomembni. Nikoli ni imel statusa nekaterih primerljivih napadalcev, slovenska izbrana vrsta je bila zanj dolgo bolj kot ne nedosegljiva. Skoraj kot po pravilu mu mnogi hkrati s pohvalami iščejo še pomanjkljivosti.
Tudi banalne, a skoraj prepričan sem, da je glavni "greh" golgeterja 32-kratnih avstrijskih prvakov, da ni atraktiven. To res ni, o tem ni niti najmanjšega dvoma. Jasno je, da vsi radi vidimo všečne, mojstrske poteze, ob katerih človeku kdaj pa kdaj zastane dih, toda na koncu je nemogoče prezreti spoznanje, da nogomet vendarle ni umetnostno drsanje.
Šteje učinek in ta je vsekakor največji zaveznik krškega napadalca. Včasih se v določenih situacijah morda ne odzove, kot bi pričakovali, toda njegova osebna izkaznica so goli. Veliko golov, poleg tega ima še eno sposobnost, ki pri strelcih ni ravno v navadi. Prej obratno. Ni mu težko žrtvovati se za ekipo in se podrediti kolektivu. Do takšne mere, kot le redki. Z izjemnimi telesnimi sposobnosti se je pripravljen do onemoglosti »tepsti« z nasprotnimi branilci in omogočati prostor soigralcem.
Nadvse hvaležen je za vsako ekipo, kar sta v Ljudskem vrtu nenehno ponavljala tudi Zlatko Zahović in Darko Milanič, navsezadnje si je primorski strokovnjak zato tako zelo prizadeval za njegov prihod v Gradec. Večina ju ni slišala ali ni hotela slišati. Robert Berić je očitno moral čez mejo, da je dobil svoj prostor pod soncem, ki si ga zasluži, vse bližje je tudi reprezentančnemu dresu ...
