Oktobra 2014 bi se morali v kvalifikacijah za naslednje evropsko prvenstvo v nogometu pomeriti reprezentanci Srbije in Albanije. Na Partizanovem stadionu v Beogradu se je zbralo 25.200 gledalcev, tam je bil tudi angleški sodnik Martin Atkinson in na zelenici 22 nogometašev; pol v rdečih, pol v belih dresih. A žal so bili v zasedi tudi nepridipravi.
Nekje v senci so se skrivali zlikovci, ki so nogometno tekmo želeli izkoristiti za nekaj, kar v šport ne spada. In uspelo jim je, pa še kako. Spisali so enega največjih incidentov v zgodovini nogometa, zakuhali so čorbo, ki še kar vre in brbota. Vsega pa je bil kriv – dron. Oziroma brezpilotno zračno vozilo, ki mu pravijo tudi kvadrokopter.
Na to letečo zadevo so incidenta željni albanski navijači obesili zastavo samooklicane Velike Albanije, nato pa z njo krožili nad stadionom. Dokler je ni zagrabil Stefan Mitrović. A težave so se nato šele začele. Zavladal je pravi kaos, nogometaši so se prerivali med seboj, petelinjemu boju pa so se nato priključili še srbski razgrajači s tribun.
Prizori so bili nerealistični, dogajalo se je nekaj, čemur v športu, roko na srce, nismo velikokrat priča. Toliko in toliko udarcev kasneje so bili nogometaši obeh reprezentanc v garderobah; sodnik Atkinson jih je pozval, naj se vrnejo na zelenico, toda Albanci ga niso poslušali. "Strah nas je!" so poudarili in tekme je bilo konec. Zgodbe pa še ne.
OBOJI KRIČALI, DA JE TO KRIVICA
Čeprav so številni na glas poudarjali, naj Uefa kar oboje izloči iz kvalifikacij, so Michel Platini in sodelavci sprejeli precej milejšo odločitev. Predvsem pa salomonsko. Ker Albanci niso želeli nadaljevati tekme, so jo registrirali s 3:0 za Srbijo. A ker je slednja poskrbela, da se je incident sprevrgel v pravo prerivanje, so ji vzeli tri točke.
Toda če so mislili, da se bodo strasti s tem pomirile, so se močno ušteli. Tako Srbi kot Albanci so zagnali vik in krik, oboji ogorčeni in prepričani, da se jim je pripetila krivica epskih razsežnosti. Da bi se sprijaznili? Oh, ne, to pa že ne! Oboji so se pritožili, a bili zavrnjeni.
Pa so še vztrajali in oboji odšli v Lozano ter potrkali na vrata mednarodnega športnega razsodišča (CAS), vrhovnega organa odločanja tudi v svetu nogometa.
V Švici so si vzeli kar nekaj časa, da so vse skupaj premleli, nato pa sporočili: Albanci so že res izzivali, zato morajo plačati sto tisoč evrov kazni. Toda za prekinitev tekme niso poskrbeli (trdnih dokazov za to, da menda niso želeli nazaj na igrišče, ni), krivda za to je izključno srbska, posledično je CAS obračun registriral s 3:0 v korist Albanije.
Da bi bilo za Srbe vse še toliko huje, pa je CAS potrdil odločitev Uefe, da slednja srbski reprezentanci odvzame tri točke. Skratka, Albanija je dobila zmago in še tri točke, Srbija pa je ostala brez zmage in brez treh točk. Ter na lestvici pristala povsem na dnu. Z minus dvema točkama! In brez možnosti za preboj v Francijo.
OBSTRELJEVANJE NA TWITTERJU
Odzivi po švicarski sodbi so bili kakopak mešani. Predvsem pa zelo burni. Medtem ko so Albanci slavili, kot da bi se rodil odrešenik, so Srbi besneli, da se jim je okoli ust začela nabirati pena. V žgočo debato pa sta se zapletla celo predsednika vlad obeh držav. "Super! To je evropska pravica!" je na twitterju zapisal prvi mož albanskega parlamenta Edi Rama.
Njegov srbski kolega Aleksandar Vučić za odgovor ni potreboval dolgo: "Evropska pravica se je, kdo ve kolikokrat že, spremenila v svetovno krivico. Tisti, ki so incident izzvali, so bili nagrajeni, žrtev pa kaznovana. Odločitev iz Lozane je sramota za pravosodje in pravico ter predstavlja žalitev za vse normalne ljudi. Spoštovani Edi Rama, bodi brez skrbi. Mi vas bomo brez pomoči drona in brez kakršnekoli druge pomoči premagali sredi Tirane. Ali pa v Elbasanu, povsem vseeno! Do skorajšnjega snidenja!"
Toda vsi Vučićevih misli ne delijo. Številni v Srbiji so prepričani, da bi morala slednja po "naslednjem sramotnem in predvsem zelo krivičnem udarcu" preprosto zapustiti kvalifikacije, največji skrajneži pa dodajajo, da bi morala celo protestno izstopiti iz vrst Uefe.
Karkoli se bo že zgodilo, nekaj drži kot pribito – nogomet ne bi smel biti poligon za takšne izgrede. Da so Albanci z malo truda Srbom stopili na največji in najbolj boleč žulj, je dejstvo. Tako buren odziv se bržčas ne bi zgodil nikjer drugje, v Beogradu pač.
A krivdo za celotno zadevo nosi tudi Uefa. Če zaradi političnih razlogov v isti skupini ne moreta biti Armenija in Azerbajdžan in če sta zaradi tega ločena tudi Gibraltar in Španija, potem je naravnost absurdno, da enaka praksa ne velja tudi v primeru Albancev in Srbov. Ki se, roko na srce, ne gledajo ravno kot najboljši prijatelji. No, ne glede na vse je kaj takega nedopustno. Šport bi moral ostati šport. In ne, da vanj nemir vnašajo takšni in drugačni spori.
