Kapetan angleške selekcije Wayne Rooney je po tekmi tarnal, da je bilo za dostojen in nujno potreben počitek časa odločno premalo. Le osem dni. Toda če noge še delajo, kar bi bilo pričakovano, pa je zdaj na preizkušnji psihološka regeneracija in nato dvig morale. Srednja vrsta, v kateri so Jordan Henderson, Jack Wilshere in James Milner, bi morala postati precej ostrejša, še zlasti ko gre za prodore v napad.
Ena od možnosti, ki jo ima angleški selektor, je tudi ta, da Milnerja zamenja z mlajšim in precej drznejšim Fabianom Delphom, vezistom Aston Ville. Delph proti Sloveniji na Wembleyju novembra ni nastopil, zato pa je bil eden od nosilcev igre ob najpomembnejšem reprezentančnem triumfu v zadnjih mesecih, in sicer na tekmi proti Švici septembra lani. Delph nato tudi na naslednjem gostovanju (v Estoniji) ni razočaral, nemara celo najboljši v srednji liniji je bil spet marca, ko so Angleži doma prepričljivo ugnali Latvijo.
LALLANA OBLJUBIL PRECEJ BOLJŠO ANGLEŠKO PODOBO
Nekdo se je slikovito izrazil, da je bil obračun med Irsko in Anglijo najbolj dolgočasna nogometna tekma v zgodovini. Adam Lallana, ki ima za seboj srednje uspešno sezono pri Liverpoolu, se zaveda, da je bila angleška podoba v Dublinu bleda, a obljublja, da bo v Ljubljani drugače. "Čudno je, da si praktično že na dopustu, nato pa se moraš vrniti in spet začeti priprave na tekmo. Ne glede na vse smo v Dublinu razpihali vse pajčevine in zdaj se lahko posvetimo le Sloveniji. Vemo, da lahko igramo bolje, naredili bomo vse, da bomo izboljšali elemente igre, v katerih nismo bili najboljši. V ekipi vlada dobra miselnost in v Slovenijo bomo zagotovo odšli po tri točke," je samozavesten Lallana.
Fabian Delph je v tej sezoni skupno nastopil na 37 tekmah, medtem ko jih ima James Milner, ki je od kolega štiri leta starejši, za seboj že 51. Prvi je dosegel skupno dva zadetka, drugi osem.
Podobno kot v primerjavi s tekmo v Dublinu na položaju levega veznega bi lahko za ljubljanski nastop prišlo do menjave na desnem krilu angleškega napada. V nedeljo je tam začel Adam Lallana, napadalno krilo Liverpoola, ki v eni uri na igrišču praktično ni storil ničesar. Hodgson ga je zamenjal s precej bolj sproščenim in navdahnjenim Androsom Townsendom. Toda kljub izkazani napadalski, pa tudi strelski volji hitrega driblerja londonskega Tottenhama, je zelo velika verjetnost, da bo angleški strokovni štab v prvo enajsterico postavil Thea Walcotta.
Ta je po novembrski vrnitvi po dolgotrajni poškodbi prav linearno nabiral moči in krepil svojo formo ter naposled ob koncu maja, to je v zadnjih dveh prvenstvenih nastopih, Arsenalovi beri dodal kar štiri zadetke. Zadnja poročila iz tabora angleške reprezentance nedvoumno potrjujejo, da bo prav 26-letni Londončan Hodgsonov adut. Walcott naj bi minuli teden v St. George Parku (v osrednjeangleški pokrajini Straffordshire), kjer ima državna selekcija vadbeni center, treniral samo zaključne strele.
Zelo verjetno je tudi, da bo v nedeljo v Stožicah z glavo precej bolj pri stvari tudi Raheem Sterling, ljubljenec trenerja Roya Hodgsona. Sterling, za katerega se še vedno ne ve zagotovo, ali bo tudi v prihodnji sezoni nastopal za Liverpool, je bil proti Ircem zelo omahljiv in občasno prav strahopeten. Toda hitrost napadalca, rojenega na Jamajki in odraslega v Londonu, bo odločilni dejavnik za to, da bo ta uvrščen v začetno enajsterico.
Kapetan angleške selekcije Wayne Rooney je po tekmi tarnal, da je bilo za dostojen in nujno potreben počitek časa odločno premalo. Le osem dni. Toda če noge še delajo, kar bi bilo pričakovano, pa je zdaj na preizkušnji psihološka regeneracija in nato dvig morale.
Včeraj, ko angleški reprezentanti niso vadili, je bil v medijskem ospredju Phil Jones, centralni branilec Manchester Uniteda, ki je po novem v reprezentanci desni-zadnji. 23-letni Jones na minulem prijateljskem obračunu ni bil ravno samozavesten, kaj šele, da bi se kdaj pognal čez sredino igrišča. A to niti ni bil trač dneva. Tega je namreč zanetil slavni upokojeni vezist Manchester Uniteda Paul Scholes, Jonesov nekdanji klubski kolega, ki je do lani še soigralca označil za ne posebej bistrega nogometaša, ali pa vsaj ne za tako bistrega, da bi ta lahko igral kje drugje kot le na centralnem branilskem položaju.
Jones je bil v komentarju na Scholesovo pripombo diplomatski, češ, naj kdorkoli že govori, kar hoče. Se je pa med navijači vnel zmerno nevaren ogenj, ki ga poznamo pod "vzdevkom" pritisk angleških medijev. Nekateri trdijo, da je Jones s svojo postavo in robustnostjo zelo primeren za vlogo v reprezentanci, pa najsi bo ta na kateremkoli obrambnem položaju. Drugi pač se dobrikajo vedno iskrenemu komentiranju Paula Scholesa, ki je bil še kot aktiven nogometaš tako priljubljen prav zaradi svoje skromnosti.
Dokaz Scholesove nogometne inteligence so tudi polne vitrine pokalov pod tribunami Old Trafforda, medtem ko se o dokazih njegove komentatorske viteškosti menimo še naprej.
V Angliji je bil prvi delovni dan v tem tednu nogometno sorazmerno dolgočasen. To pa zato, ker bo resnično deloven šele torek.
