Nasploh je Litva trn v slovenski peti, zmagala je na obeh dosedanjih medsebojnih tekmah, tudi v Mariboru je bil leta 1994 rezultat 2:1 za tekmeca. Ampak v tretje gre rado, mar ne?
1: Nepovabljen gost na litovski veselici
Ste vedeli, da je Litva v celotnih kvalifikacijah za Euro 2012 slavila le enkrat? To torej pomeni, da je zdaj, ko se izbrane vrste borijo za preboj na turnir v Franciji, omenjeni dosežek že presegla. Litovci imajo po dveh tekmah stoodstoten izkupiček, posledično šest točk in nič čudnega torej, da si z Anglijo delijo prvo mesto na lestvici skupine E. Če bo Litva tam tudi ob koncu kvalifikacij, bo to eno večjih presenečenj.Toda jasno je, da stanje na omenjeni lestvici v tem trenutku še ni povsem realno. Litva je pač premagala "le" Estonijo in San Marino, najtežje tekme so še pred njo. Toda ne glede na vse je vzdušje v tej baltski državi na visoki ravni, Litovci, ki imajo sicer precej raje košarko, komaj čakajo naslednjo tekmo. Začutili so svojo priložnost. Klasični hat-trick bi evforijo jasno še dodatno podžgal, toda na veselico v Vilno prihaja nepovabljen gost.
2: Preštevanje napadalcev: ena, dva, tri ...
"Evo, ste videli, z dvema mi ne moremo!" Vprašanje je torej razrešeno. Vsaj v Katančevih očeh. Ta pravi, da z dvema napadalcema preprosto ne znamo igrati. Češ da je na četrtkovi tekmi dobil zadnji dokaz za to. To torej pomeni, da bo reprezentanca v Vilni zaigrala le z enim. Čeprav je hkrati res naslednje: ker je bila Slovenija na tekmi s Švico v podrejenem položaju, ji je res ustrezalo, da je s petimi vezisti bolj zgostila sredino igrišča. V Litvi pa bi položaj vendarle moral biti malce drugačen.Tam bi morala biti Slovenija Švica in Litva Slovenija. Če Katanec v četrtek z začetno enajsterico ni zadel in so se stvari dejansko izboljšale šele po rošadi ob polčasu, bo tokrat bolje, če bo že uvodoma na bojišče poslal enajst najprimernejših. Če bo med njimi le en napadalec, ne bodite presenečeni. Ali bo to dovolj za prvi gol iz igre po več kot sedmih urah, pa bomo šele videli.
3: Aspirin za Dejana ali vprašanje, kam z njim
Dejan Lazarević je hiter v vseh pogledih: ko se na igrišču podi za žogo, ko stopi pred novinarje in začne govoriti kot "strgani doktor". Za nas, predstavnike sedme sile, je vedno dobrodošel sogovornik, seveda še toliko bolj po predstavi, kakršna je bila četrtkova na tekmi s Švico.Energija, ki jo premore, je neverjetna. Lahkota, s katero gre mimo tekmecev, prav tako. Ampak: je lahko tak na vsaki tekmi? Tudi tedaj, ko ne bo toliko prostora, kot ga je bilo tokrat v Ljudskem vrtu? Kako koristen je, ko se nasprotnik zabije pred svoj gol?
Dilema Lazo oziroma Laze, kot mu pravi Katanec (ta bi dal Domžalčanu kar aspirin, da bi se malce umiril, ko preveč brezglavo zdirja v napad), je pred tekmo v Vilni vsekakor precejšnja. Kam z njim? Med enajst glavnih ali na položaj prvega jokerja? Prej ali slej ga bo treba preizkusiti tudi od začetka. Da vidimo, kaj dejansko držimo v rokah.
4: Janez skače po zeleni travi; ups, umetni
Če sodite med tiste, ki nogomet sicer radi gledajo, niti pomisliti pa nočejo, da bi kdaj tudi sami brcnili žogo, potem boste bržčas rekli: in v čem je dejansko problem, ker bo Slovenija svojo 201. tekmo v zgodovini odigrala na umetni travi? Ampak lahko nam verjamete na besedo, da je precej drugače, če žogo brcaš na naravni, lepo gojeni in gnojeni zelenici.V Vilni na stadionu, kjer si je nekoč kruh služil otrok Olimpije Maksut Azizi, imajo umetno travo, ki so jo Litovci jasno vajeni, Slovenci pač ne. To bo prednost za domače, toda kako velika? Nekaj negotovosti je, tudi izgovor bo pri roki, če bo nekdo recimo pred golom žogo brcnil čez prečko, in ne v mrežo. Toda nič hudega, strah je vendarle odveč. Navsezadnje je Slovenija na umetni travi igrala že leta 2009. V Moskvi je sicer izgubila z Rusijo, a zabila gol, ki ji je odprl vrata do SP 2010 v Južni Afriki.
5: Naj Sarma govori na igrišču, to je dovolj
"Drži, ne igramo lepo. Ampak štejejo točke," po dveh zmagah v dveh poskusih pravi litovski selektor Igoris Pankratjevas. Torej lahko sklepamo, da Samirja Handanovića v Vilni ne čaka veliko dela. Bržčas precej manj, kot ga je imel, ko so ga Švicarji nekajkrat postavili na preizkušnjo. Ampak Sarma se ni dal. Dokazal je, zakaj sodi med najboljše vratarje na svetu. Dokazal je, zakaj ga v Italiji tako cenijo. Čeprav: v Mariboru je zgolj opravil svoje delo.To so bile vsakodnevne obrambe vratarskega genija. Nič takšnega, bi verjetno rekel on, če bi govoril z novinarji. Žal se je odločil, da ne bo (več). Škoda, lahko dodamo, toda dokler bo za reprezentanco igral tako, kot igra v zadnjem času, mu oprostimo tudi molk. Naj molči, ko so prižgani diktafoni, naj govori, ko se žoga vrtinči po zraku. Ko imaš v golu takšnega vratarja, je vse lažje. Pa so govorili o vratarski dilemi …
