Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Jurij Završnik
Jurij Završnik
17.05.2015 12:49:40
Deli članek:

Saga o Olimpiji: Hoja po zeleno-beli vrvi

Grega Wernig

Ameriški poslovnež srbskega rodu Milan Mandarić in slovenski poslovnež črnogorskega rodu Izet Rastoder se že nekaj časa pogajata glede tega, kdo bo v prihodnje šef pri nogometni Olimpiji. Sage pa kar noče biti konec, saj je pot precej vijugasta in z mnogimi ovirami na cestišču do stožiškega stadiona. Ampak, vremena se jasnijo in kmalu bi se utegnila zgodba razplesti.

O tem, da naj bi Milan Mandarić stopil na čelo NK NŠD Olimpija, se govori že dolgo časa. Zdajšnji predsednik Izet Rastoder, ki si je na lanski skupščini pridobil skoraj neomejeno moč, je ves čas govoril, da se bo umaknil, če se bo našel junak, ki bi mu povrnil dolg društva do podjetja Rastoder, d. o. o. (tri milijone, ki jih je omenjeno podjetje, ki se večinoma ukvarja s prodajo banan blagovne znamke Derby), si je medtem trikrat premislil. Mandarić pa ni človek, ki bi obupal in se z Izetom še naprej pogaja. Vse skupaj bi moralo biti končano že ta teden, vendar se je stvar malce zavlekla zaradi Rastoderjeve poti v tujino.

Ves čas je bil v ozadju človek, ki mu je gotovo v največjem interesu, da ima Ljubljana uspešen nogometni klub. To je seveda župan slovenskega glavnega mesta Zoran Janković. Ni skrivnost, da sta se v četrtek v mestni hiši sestala Janković in Mandarić. Govorila sta seveda o tem, kaj bi se zgodilo in kaj bi prineslo, če bi Mandarić stopil na predsedniško mesto zeleno-belega nogometnega društva. Poslovnež, ki ima za seboj precej uspešnih nogometnih projektov, je sestanek zapustil malce razočaran, saj je ljubljanski župan menil, da je edina prava pot v klub oziroma društvo, da je slednje čisto in brez dolgov.

Morda je marsikdo narobe razumel prihod Mandarića v klub in odkup Rastoderjevih terjatev do društva. Če bi Mandarić prevzel dolgove NK NŠD Olimpija do podjetja Rastoder, d. o. o., bi to pomenilo, da bi bilo društvo še vedno dolžno tri milijone, vendar ne več Rastoderju, ampak recimo podjetju Mandarić, d. o. o.. Pravzaprav bi bil to le prevzem terjatev, in ne poplačilo dolga društva. Toda župan prestolnice je v četrtek menil, da je edina zdrava pot ta, da Mandarić vloži svoj denar v klub in ga povsem odreši dolga. Toda včeraj naj bi Janković že malce omilil zahtevo, saj naj bi menil, da bi bilo dovolj, če bi Mandarić poplačal polovico dolga društva. To v številkah pomeni – Mandarić bi odkupil dolg od Rastoderja in mu nakazal tri milijone evrov (dodaten milijon ob prodaji igralcev), poleg tega bi se dolg društva prepolovil – NK NŠD Olimpija bi bila po tem manevru dolžna Mandariću še 1,5 milijona evrov, 1,5 milijona pa bi bil Mandarićev dejanski vložek v klub.

Potem ko je bil Mandarić po četrtkovem sestanku v mestni hiši malce razočaran, predvsem zato, ker naj mu Janković ni verjel na besedo, da misli s klubom poslovati in delati resno, pa se zdi ta možnost, da vloži 1,5 milijona evrov neposredno v društvo, veliko bolj sprejemljiva in mogoča.

Mandarić naj bi zagotavljal, da se bo v prihodnosti Olimpija hranila predvsem z denarjem, ki naj bi ga dobila od igranja v evropskih pokalih. Toda zakaj je ameriški poslovnež izbral ravno Olimpijo? Vsekakor je blagovna znamka, ki je imela ugled in bila prepoznavna tudi v tujini in ki ji lahko sorazmerno hitro spet dvigne ugled. S precej majhnim vložkom za nogometne razmere lahko Olimpijo hitro pripelje v evropsko tekmovanje, poleg tega pa si na jesen življenja Mandarić želi malce miru in predvsem živeti v Sloveniji brez prevelikega stresa.

Na pogovoru med Jankovićem in Mandarićem naj bi župan menda obljubil, da bo mesto naredilo vse, da pomaga klubu – v obliki pomoči mlajšim selekcijam, poleg tega pa naj bi mesto dokončno uredilo razmere v »jami« ter še letos zgradilo dve igrišči za trening za člansko ekipo.

Zanimivo bo videti in slišati, kaj bo na vse skupaj dejal Izet Rastoder, za katerega se govori, da ne bo »prodal« Olimpije niti za sto milijonov evrov. Kljub vsem pokazateljem je jasno, da Rastoder in Janković dobro sodelujeta, saj sta drug drugemu dvakrat javno izkazala podporo – župan Rastoderju na skupščini Olimpije, Rastoder pa županu ob njegovi kandidaturi za predsednika olimpijskega komiteja. Njune poti se gotovo ne bodo ločile, saj so Rastoderjeve ambicije, da si v Ljubljani naredi imperij, ko bo iz banan zrasel kakšen hotel in še kaj več.

In Mandarić? Za nekaj dni se mora vrniti v Anglijo, potem pa se sredi naslednjega tedna vrača v Ljubljano. Verjetno upa, da bo zaključil hojo po zeleno-beli vrvi in da bo slovenska prestolnica postala njegov novi dom.