Danes ima ta klub iz mesta Chapeco 22 novih igralcev, novega trenerja in tudi branilca Neta ter bočnega igralca Alana Ruschela – torej dva nogometaša, ki sta bila tistega usodnega dne med tremi preživelimi igralci Chapecoenseja, ki pa še kajpak okrevata.
Bilo je ganljivo, bilo je polno solz, bilo je na nek način navdušujoče. Bilo je tudi polno objemov, v mislih pa vseskozi tisti, ki bi morali biti na tem mestu, pa so svoje življenje tragično končali v kolumbijskem gorovju.
Chapecoense spet živi. V tem čarobnem torkovem večeru je v okviru pokala Libertadores premagal venezuelsko Zulio z 2:1. "Nikoli ne smemo pozabiti na tiste, ki so izgubili življenje. Ta zmaga je za njih," je dejal trener Vagner Mancini, ki je na tem mestu zamenjal umrlega Caija Juniorja.
To je novi Chapocoense. Ko so fantje, med katerimi mnogi svoje usluge temu klubu ponudili brezplačno, slavili zmago in usmerili poglede v nebo, so poslali jasno sporočilo: "To je za vas. Nismo vas pozabili. Duha nam nihče ne more zlomiti." Ali kot je zapisano na dresih - Vamos Chape (Gremo Chape).
Brazilski nogometni klub je 29. novembra lani potoval na finale južnoameriškega pokala, Chapecoense pa bi moral igrati proti kolumbijski ekipi Atletico Nacional na stadionu Atanasio Girardot v Medellinu.