Čeprav je bila ustanovljena šele pred dobrimi šestimi leti, z združitvijo dveh klubov (Alma-Ata in Megasport), ima Astana že kar nekaj pokalov v svojih vitrinah. Lansko leto je osvojila svoj prvi naslov kazahstanskega državnega prvaka – dvakrat je bila podprvak, leta 2009 in 2013 –, dvakrat je osvojila tudi naslov pokalnega prvaka (2010, 2012) in superpokalnega prvaka (2011, 2015).
Tavares: Takoj po žrebu na svetovni splet
Ne le strokovno vodstvo, tudi igralci Maribora so se samostojno podali v lov na informacije o tekmecu v drugem krogu kvalifikacij za ligo prvakov. "Takoj po žrebu smo se preselili na svetovni splet in si ogledali nekaj posnetkov, da bi spoznali, s kom igramo. In dejstvo je, da je Astana zelo dobra ekipa, ki je močna zlasti v napadu, ampak Maribor je Maribor. Smo kakovostni, izkušnje so naša prednost, prav tako kot prva tekma pred našimi navijači. Verjamem, da si bomo ob njihovi pomoči zagotovili dobro izhodišče za povratni obračun," je povedal Marcos Tavares.
Že ob ustanovitvi, takrat se je imenovala Lokomotiv Astana, je imela na voljo zelo velik proračun, s katerim je brez težav v svoje vrste zvabila odlične nogometaše. Na roke ji je šlo tudi dejstvo, da je v tistem času kar nekaj kazahstanskih klubov propadlo, med drugim sta v njenem dresu zaigrala eden najboljših ruskih nogometašev vseh časov Jegor Titov in njegov sonarodnjak Andrej Tihonov, pa tudi najboljši uzbekistanski nogometaš vseh časov Maksim Šacki.
Tja, kamor leti le eno letalo Adrie
Vijoličasti bodo morali preleteti zares dolgo pot do Kazahstana. Tako zelo dolgo, da večina letal slovenskega letalskega prevoznika Adria tega ne zmore brez vmesnega postanka. Pravzaprav je samo največje letalo Adrie Airbus A319-111/132 tisto, ki lahko preleti 4020 kilometrov dolgo pot iz Maribora do kazahstanske prestolnice. Toda čeprav vijoličasti po navadi letijo z letali Adrie, ni nujno, da bo tudi tokrat tako. Ker se še ne ve, ali bo takrat airbus na voljo, zbirajo ponudbe, s katerim letalom bodo odleteli proti Astani.
Ni izbira letala edina, s katero se v teh dneh ukvarjajo Mariborčani. Ker za vstop v Kazahstan potrebuješ tudi vizum, morajo Štajerci čim prej urediti tudi to administrativno stvar. No, vsaj glede hotela jim ni treba več skrbeti, Mariborčani so hotel v Astani, v katerem bodo bivali, že skrbno izbrali.
Leta 2011 je klub spremenil ime v Astana, 4. julija leta 2013 pa se je klub dvignil še za raven ali dve višje. Takrat je namreč tudi nogometni klub prevzel Predsedniški športni klub, organizacija, ki jo je ustanovil kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev. Glavno poslanstvo te organizacije je promoviranje blagovne znamke in mesta Astana ter države Kazahstan, seveda pa tudi podpiranje kazahstanskih klubov in športnikov na evropskih ter svetovnih tekmovanjih. Denar pri tem ne predstavlja kakšne posebne ovire, kajti organizacijo financira nesramno bogata delniška družba Samruk-Kazyna. Ta ima v delni ali popolni lasti številna najpomembnejša kazahstanska podjetja, med drugim državno železnico in pošto, državno naftno podjetje KazMunayGas, državno rudarsko družbo za izkop uranove rude Kazatomprom, letalsko družbo Air Astana in številne finančne skupine.
Že ob bežnem pogledu na ta seznam lahko pridemo do spoznanja, da v Astani v zadnjih dveh letih denar zares ni noben problem in da kazahstanski prvaki nimajo prevelikih težav v svoje moštvo privabiti odličnih nogometašev. Seveda ne tistih najboljših, kajti Lionelu Messiju, Cristianu Ronaldu, Neymarju in druščini denarja ne primanjkuje, igranje v kazahstanski ligi pa jim ne diši najbolj, a vseeno se ne zdi daleč čas, ko se bo v Kazahstan preselil kakšen nogometaš svetovnega slovesa, ki počasi zaključuje svojo kariero.
Pravi bombonček s pomično streho
Nogometaši Astane so se že poleti leta 2009 s starega stadiona Kazhymukan Munaitpasov, ki sprejme 12.350 gledalcev, preselili na povsem nov objekt. Astana Arena je bila svečano odprta 3. julija leta 2009, prvo nogometno tekmo pa sta odigrali ekipi Astane in mlade kazahstanske reprezentance. To tekmo je sodil najslavnejši sodnik Pierluigi Collina, obe ekipi pa sta imeli v svojih vrstah tudi dva gostujoča nogometaša. Za mlado kazahstansko ekipo sta zaigrala Kaka Kaladze in Andrej Ševčenko, za Astano pa Hasan Sas in Hakan Sükur.
Gradnja stadiona je sicer stala 165 milijonov evrov, gre pa za pravi bombonček med stadioni. Njegova oblika je eliptična, načrte je naredilo globalno arhitektno podjetje Populous – skupaj z arhitektnim podjetjem Tabanlioglu – , ki je specializirano za načrtovanje športnih objektov. Posebnost Astana Arene je sicer pomična streha, stadion sprejme 30 tisoč gledalcev.
Rusov in Ukrajincev tako ali tako ne manjka, kmalu pa bi jim utegnili slediti tudi nogometaši iz zahodne Evrope. Astana v tem trenutku v svojih vrstah še nima kakšnega zelo zvenečega imena, kar je logično, ne nazadnje kazahstanski prvak še ni dosegel vidnejšega evropskega dosežka, da bi lahko v glavno mesto Kazahstana pripeljal kakšno zares močno ime. Vseeno pa jim kakovostnih nogometašev ne manjka.
Navsezadnje imajo v svojih vrstah tudi nogometaša, ki je pred dnevi osvojil naslov svetovnega prvaka v kategoriji do 20 let, Nemanjo Maksimovića, ki se je v Astano preselil iz Domžal. Čeprav je bil, ko je igral ob Kamniški Bistrici, še pravzaprav neznan, a talentiran mladenič, so Kazahstanci brez težav zanj "pljunili" dva milijona evrov, kar je za zdaj še vedno njihov rekord, in ga pripeljali v svoje vrste. Toda prepričani ste lahko, da bo podobnih prestopov v prihodnje še veliko več, še posebej če bo Astani uspel kakšen dober rezultat v Evropi.
V prejšnji sezoni so Kazahstanci že nakazali, da želijo igrati pomembno vlogo tudi v evropskih pokalih, in dejansko jim je že uspel dokaj viden dosežek. V kvalifikacijah za ligo Europa so namreč, čeprav so imeli izjemno slab koeficient in posledično zelo težke nasprotnike, prišli vse do zadnjega kroga. Najprej so s skupnim izidom 6:1 premagali armenski Pyunik, potem so s skupnih 3:1 izločili izraelski Hapoel Tel-Aviv, v tretjem krogu kvalifikacij pa niso imeli nobenih težav niti s švedskim AIK-om (skupno 4:1). Na zadnji oviri jih je potem s skupnih 7:0 razbil španski Villarreal, a vseeno so Kazahstanci zaradi svojih iger prejeli številne čestitke.
Zaradi vseh teh razlogov je jasno, zakaj je Zlatko Zahović Kazahstance izpostavil kot najtežje mogoče nasprotnike. Tokrat bodo morali vijoličasti, če bodo želeli napredovati, že od začetka prikazati dve predstavi na visoki ravni. Toda glede na mariborske izkušnje in glede na individualno – pa tudi moštveno – kakovost, ki je na vijoličasti strani, bi morali Mariborčani prvo, čeprav dokaj visoko oviro, vseeno brez večjih težav preskočiti.
