Mundialito, kot popularno pravijo svetovnemu prvenstvu v kategoriji U-20, je – če seveda izvzamemo prvenstvo v Čilu leta 1987, ko je naslov osvojila Jugoslavija –, prvič pripadel Srbiji, ki je še četrtič na prvenstvu morala igrati podaljške. Srbi so torej vse štiri tekme na izpadanje dobili po podaljšku ali izvajanju enajstmetrovk, kot zadnji so po 120 minutah padli Brazilci.
Veliki junak Srbije je postal nogometaš, ki je v prvem delu letošnje sezone igral v Domžalah! Nemanja Maksimović, ki se je pozimi iz Domžal preselil v kazahstansko Astano, je v 118. minuti zabil odločilni zadetek, čeprav je pred tem odigral skoraj dve dodatni uri – zaradi štirih podaljškov seveda – nogometa v zelo kratkem času, je zmogel moči, da je stekel v protinapad, prejel odlično globinsko podajo, nato pa še rutinirano premagal vratarja Brazilije Jeana.
Srbija je imela sicer v finalu vlogo popolnega avtsajderja, ne nazadnje so Brazilci s petimi naslovi druga najuspešnejša država na svetovnih prvenstvih za nogometaše do 20 let. Večino tekme so Južnoameričani sicer prevladovali, toda Srbi so se odlično branili in poskušali iz protinapadov priti do zmage.
V 70. Minuti so se zmagi zelo približali, ko je po odlični podaji Maksimovića v polno meril Mandić, toda tri minute kasneje je za Brazilijo z odlično individualno akcijo v igro vrnil nogometaš Manchester Uniteda Andreas Pereira.
V podaljšku so imeli več priložnosti Brazilci, preko Maksimovića pa so zapretili tudi Srbi, toda njegov strel je končal le malce nad prečko. Ko se je že zdelo, da bodo morali Brazilci še tretjič, Srbi pa še drugič izvajati enajstmetrovke na tem turnirju, pa je Maksimović zabil odločilni zadetek in razveselil Srbijo.
Srbi so sicer do naslova prišli po izjemno težki poti. Najprej so v skupinskem delu s 6 točkami zasedli prvo mesto – v prvem krogu so izgubili proti Urugvaju, potem pa premagali Mali in Mehiko –, v osmini finala so po podaljških kljub temu, da so imeli igralca manj, z 2:1 premagali Madžarsko, v četrtfinalu so bili po enajstmetrovkah boljši od ZDA (po 120 minutah je bilo 0:0), v polfinalu so po podaljških z 2:1 ugnali Mali, v finalu pa so po enakem receptu premagali tudi Brazilce.
Za konec pa še to. Srbske mladeniče na pot proti Novi Zelandiji ni pospremil noben novinar, kar je varovance Veljka Paunovića razžalostilo, a jim hkrati dalo dodaten motiv, da se dokažejo. V ponedeljek, ko se bodo vrnili domov kot svetovni prvaki, pa jih čaka velik sprejem. Ni kaj, v dveh tednih se lahko marsikaj spremeni.
