Nekatere napovedi so sicer govorile o tem, da bi 79-letnik, ki krovno nogometno organizacijo vodi že 17 let, tokrat vendarle utegnil ostati praznih rok. Po odmevnih aretacijah so bile napovedi še nekoliko glasnejše, toda najbolj stvarni pogledi so ves čas govorili, da v resnici ne gre za napovedi, temveč za pobožne želje. In imeli so prav. Blatter seveda ni bil eden od aretiranih, v svojem slogu se je znal ograditi od vseh, ki so bili, in na volitve odšel celo v slogu, v katerem je vodo aretacij speljal na svoj mlin.
- Kongres Fifa prekinili demonstrant(k)i in grožnja z bombo (video)
- Zabavna stran Fifine afere (foto)
- Mafi(j)a: Leglo korupcije v vrhu?
"Moramo prekiniti sramotenje Fife, zato je pomembno, da vztrajam in ostanem predsednik," je med drugim dejal in marsikomu dvignil pritisk, a si obenem zagotovil položaj, v katerem glasovanja na včerajšnjem kongresu v Zürichu preprosto ni mogel izgubiti.
Čeprav se je ogorčena Evropa odločno postavila na stran protikandidata, jordanskega princa Alija bin Huseina, in čeprav je s seboj vlekla tradicionalno zaveznico južno Ameriko, je Blatter s svojimi zvezami, obljubami in starimi zaslugami ostal nedotakljiv v precej številnčnejših državah tretjega sveta. Predvsem Afrika in Azija sta mu obljubljali preveč glasov, da bi bila menjava oblasti realna, in tako do nje tudi dejansko ni prišlo.
Jordancu je sicer uspelo zbrati 73 glasov, kar je bilo celo več od pričakovanj in kar bi zadoščalo za drugi krog volitev. Toda ker je pred tem drugim krogom Blatter po 133 glasovih v prvem potreboval le še dodatnih 7, Husein pa neprimerno več, je slednji zaradi nesmiselnosti vztrajanja odstopil, se zahvalil za podporo in Švicarju dokončno odprl vrata do petega mandata. Zelo razburkanega, kot napovedujejo mnogi. Morda celo obsojenega na predčasen konec, kot zagotavljajo nekateri.
A vendarle je najomembneje to, da Blatter ob vseh pretresih ostaja v sedlu, da njegova Rusija in Katar ostajata organizatorja naslednjih dveh svetovnih prvenstev in da gre karavana naprej. Pa naj razni psi, ki so bili v zadnjih dneh najglasnejši in ki še nikoli niso tako zelo verjeli v spremembe, še tako lajajo. S predsednikom Uefe Michelom Platinijem na čelu, Blatterjevim najhujšim kritikom, ki mu kljub najboljšemu možnemu izhodišču ni uspelo doseči zamenjave, a hkrati zagotovo še ni rekel zadnje besede.
