Hkrati pa so se finalisti lige prvakov včeraj dodatno približali še eni odmevni okrepitvi, in sicer nogometašu, ki je še pred nekaj leti veljal za enega najboljših defenzivnih vezistov na svetu, kljub zatonu pa pri 28 letih predstavlja realno najdragocenejšega med igralci, ki so to poletje na voljo brezplačno.
Ko je pred skoraj natanko letom dni tedanji (in donedavni) trener madridskega Reala Carlo Ancelotti povlekel izjemno tvegano potezo, je bilo mogoče sklepati, da nemškega reprezentanta tunizijskih korenin izjemno ceni in da je tudi v prihodnje nanj pripravljen staviti ogromno. Čeprav je velik del sezone manjkal zaradi poškodbe in čeprav se je na igrišča vrnil dobesedno nekaj dni pred lizbonskim finalom lige prvakov, se je v dvoboju kraljevega kluba in njegovega mestnega tekmeca Atletica zelo presenetljivo znašel v udarni enajsterici.
Na podlagi tega je bilo mogoče sklepati o Khedirovi svetli prihodnosti v španski prestolnici, do podobnega zaključka pa je človek lahko prišel med spremljanjem svetovnega prvenstva v Braziliji. Nemčija je bila na njem z naskokom najboljša ekipa (pozor, ne samo končni zmagovalec, tudi z naskokom najboljša ekipa, kar pogosto ni eno in isto), v tej ekipi pa je Sami igral pomembno, morda celo zelo pomembno vlogo.
Spomnili se boste najbolj nepozabnega srečanja na mundialu, na katerem je elf v Belo Horizonteju domačo izbrano vrsto premagal z monumentalnih 7:1 in na katerem je bil Khedira eden najboljših posameznikov. Izkazal se je celo kot strelec, kar je zanj vse prej kot običajno, preprosto brezhibno pa je opravil vse naloge, ki jih ima po navadi defenzivni vezist in zaradi katerih je Real leta 2010 potrkal na vrata Stuttgarta ter v boju za nemškega reprezentanta premagal vso konkurenco.
Če se ne bi ponovno (v tem primeru precej lažje) poškodoval, bi sin tunizijskih staršev za svojo domovino zagotovo odigrali tudi veliki finale v Riu de Janieru, v vsakem primeru pa se po koncu svetovnega prvenstva ni bilo mogoče znebiti vtisa, da so Khedirove težave preteklost in da se mu ob vrnitvi v Madrid obetajo lepe stvari. Med drugim tudi podpis nove pogodbe, ki je bil v tistem trenutku praktično že nujen, kajti jasno je bilo, da bo aktualna potekla po koncu sezone 2014/15.
Mnogi so okoliščinam primerno ta podpis tudi napovedovali, vendar pa so se s prihodom novega tekmovalnega obdobja stvari obrnile drugače. Celo precej drugače, če vemo, da se je po lizbonski finalni udarni enajsterici Khedira v tej sezoni španske primere division v začetno postavo vrnil zgolj trikrat. K čemur je dodal še osem vstopov v igro v drugem polčasu in dva precej nepomembna nastopa v ligi prvakov.
Čeprav je na to klavrno podobo vplivalo več dejavnikov, se je nekako oblikovala v dveh fazah. V prvi Ancelotti na Khediro preprosto ni računal in to je zgodbo precej oddaljilo od napovedi podpisa nove pogodbe. Tunizijski Nemec je sčasoma to možnost prekrižal, in ko je prišel januar, se z Realom o nadaljnjem sodelovanju sploh ni več pogovarjal, zato pa se je v skladu s pravili mednarodne nogometne zveze začel pogovarjati z vsemi drugimi. Oziroma s tistimi, ki so se zanimali za njegove usluge in jih je zamikalo, da bi se na prvi dan letošnjega julija lahko preselil v njihove vrste povsem brez odškodnine.
Juventus se je oglasil že tedaj in lahko ste prepričani, da se je nogometaš s predstavniki tega kluba tudi vsaj enkrat sestal. Vsi vpleteni sicer zagotavljajo, da niso ničesar podpisali (po pravilih bi celo smeli podpisati zavezujoč dokument) in da si je Khedira ob pogovorih s še nekaterimi klubi vzel pomlad za premislek. Toda očitno je stara dama s svojim šarmom že tedaj pustila dober vtis, zagotovo pa ga je še precej nadgradila s sanjskim spomladanskim delom sezone.
S četrtim zaporednim naslovom italijanskega prvaka, s slavjem v nacionalnem pokalnem tekmovanju in z nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo uvrstitvijo v finale lige prvakov. Juventus si je še precej dvignil ugled in poudaril tudi visoke ambicije za prihodnje sezone, ob tem je za angažiranje dosedanjega člana Reala resnično pripravljen iti zelo daleč in nič ni čudnega, da je Khedira tako zelo blizu končni torinski odločitvi.
Pravzaprav se ni mogoče znebiti občutka, da se je Sami že odločil, saj je na neki španski kliniki že opravil osnovne zdravniške preglede in rezultate poslal na sedež črno-belih. Ob tem pa se je, kar zadeva igralsko kakovost, očitno dokončno odločil tudi Juventus, ki pa pred zapečatenjem sodelovanja vendarle želi še nekoliko počakati. Zakaj? Preprosto zato, ker je imel Khedira v zadnjem obdobju toliko fizičnih težav, da želijo torinski zdravniki nekatere zadeve pogledati tudi sami, opraviti posebej natančne preglede in šele nato prižgati zeleno luč. Zeleno luč za selitev nogometaša, kakršne imajo v Italiji rajši kot v Španiji in za katerega bi Juventus utegnil predstavljati čudovito priložnost za nov začetek.
