"Mislil sem, da s pregledom pretiravajo, saj me glava sploh ni hudo bolela," se spominja vratar nemškega drugoligaša Heidenheima. Toda zdravniki so ga 8. novembra po trku z nogometašem Sandhausna Antejem Budimirjem vseeno poslali na slikanje. In še dobro, da so ga. Kot je dobro, da je do trka sploh prišlo.
Pregled sicer ni razkril nikakršne posledice prekrška, zato pa so zdravniki odkrili desetcentimetrski tumor, ki bi ga po običajni poti verjetno odkrili šele, ko bi naredil kakšno večjo, morda celo nepopravljivo škodo. Novica je bila šokantna, pri tem pa se je občutek velikanske nesreče preprečal z občutkom naključnega in potencialno srečnega odkritja.
Zimmermannova velika želja je bila odigrati še eno tekmo, preden bi javnost sploh izvedela za tumor. Mislil je, da bi utegnila biti njegova zadnja, zdravniki pa so ocenili, da še en nastop ne bi predstavljal niti najmanjšega tveganja, zato so ga dovolili. Neposredno po njem pa je sledila operacija in upanje na najboljše.
Pri čemer pa si nihče, niti največji optimisti, ni drznil upati na razplet, ki se je dejansko zgodil. Operacija pravočasno odkritega tumorja, ki še ni uspel poškodovati katerega od pomembnih delov možganov, je bila popolnoma uspešna. Nogometaš je po njej že popolnoma okreval. Za nameček pa so vse preiskave pokazale, da tumor ni bil rakav.
Prav v teh dneh so opravili še zadnje in strokovnjaki lahko po njih s popolno gotovostjo trdijo, da je bila tvorba benigna ter da ni možnosti za maligno ponovitev. Če vse seštejemo, pa to pomeni, da je vratar ni le odnesel povsem brez posledic, temveč lahko ponovno prične trenirati in brez zadržkov načrtuje vrnitev na igrišča.
"Na neki točki sem bil prepričan, da je moje kariere konec, zdaj pa že pridno vadim in čakam na zeleno luč za resnejše treninge, ki jo bom dobil, ko se bo moja glava vrnila v prvotno stanje. Ne mudi se mi, se pa vrnitve veselim," je ob tem povedal čuvaj mreže, ki je prepričan, da še nihče nikoli ni bil komu tako zelo hvaležen za prekršek.
"Priznam, da sem ob vstopu v novo leto jokal. Mislim, da bi na mojem mestu jokal vsakdo," je še dejal 29-letnik, ki pa ob tem razmišlja tudi že povsem tekmovalno. Nikakor mu ni všeč, da je bila njegova ekipa pred dvema mesecema, ko jo je bil prisiljen zapustiti, v boju za napredovanje v prvo ligo, zdaj pa je na sredini lestvice.
Pri čemer pa si nihče, niti največji optimisti, ni drznil upati na razplet, ki se je dejansko zgodil. Operacija pravočasno odkritega tumorja, ki še ni uspel poškodovati katerega od pomembnih delov možganov, je bila popolnoma uspešna. Nogometaš je po njej že popolnoma okreval. Za nameček pa so vse preiskave pokazale, da tumor ni bil rakav.
Prav v teh dneh so opravili še zadnje in strokovnjaki lahko po njih s popolno gotovostjo trdijo, da je bila tvorba benigna ter da ni možnosti za maligno ponovitev. Če vse seštejemo, pa to pomeni, da je vratar ni le odnesel povsem brez posledic, temveč lahko ponovno prične trenirati in brez zadržkov načrtuje vrnitev na igrišča.
"Na neki točki sem bil prepričan, da je moje kariere konec, zdaj pa že pridno vadim in čakam na zeleno luč za resnejše treninge, ki jo bom dobil, ko se bo moja glava vrnila v prvotno stanje. Ne mudi se mi, se pa vrnitve veselim," je ob tem povedal čuvaj mreže, ki je prepričan, da še nihče nikoli ni bil komu tako zelo hvaležen za prekršek.
"Priznam, da sem ob vstopu v novo leto jokal. Mislim, da bi na mojem mestu jokal vsakdo," je še dejal 29-letnik, ki pa ob tem razmišlja tudi že povsem tekmovalno. Nikakor mu ni všeč, da je bila njegova ekipa pred dvema mesecema, ko jo je bil prisiljen zapustiti, v boju za napredovanje v prvo ligo, zdaj pa je na sredini lestvice.
