Po tej logiki londonskim modrim zdaj ne bi smelo biti žal, da so se ravno sredi prejšnjega tekmovalnega obdobja v čudnih okoliščinah odrekli uslugam belgijskega krilnega nogometaša Kevina De Bruyna. Toda zagotavljamo vam, da ta logika nikakor ne drži vode.
Spomnili se boste, da smo se z Belgijcem, njegovimi nastopi v dresu Wolfsburga in njegovim razmerjem s Chelseajem ukvarjali že v času letošnjega svetovnega prvenstva. Kot rečeno, za Londončani je bila neprepričljiva sezona, v kateri sloviti trener Jose Mourinho ni sestavil posebej močne ekipe, ni našel prepoznavne igre in se je do nič kaj navdušujočega tretjega mesta na lestvici premier lige prerinil bolj kot ne s čvrsto in neprivlačno taktično postavitvijo.
Chelsea z oznako 2013/14 je v spominu ostal kot moštvo, ki je vzelo naslov Liverpoolu, nikakor pa ne kot ekipa, ki bi karkoli zares prepričljivega naredila zase. In ob tem je bil zelo zanimiv pogled proti nogometašu, ki je sezono kot okrepitev, ki si je je najbolj želel prav Mourinho, začel na Stamford Bridgeu, odigral nekaj izjemnih tekem, nato pa se sprl s taistim Mourinhom in januarja prestopil k Wolfsburgu. Pa še to po precejšnjih zapletih, kajti dolgo časa je kazalo, da je portugalski strateg tako jezen, da bo Belgijca na hladnem pustil kar celotno tekmovalno obdobje.
Kevin je moral na koncu rotiti za prestop, ki mu je sploh omogočil nastop na svetovnem prvenstvu, nato pa je zablestel tako v majici nemških volkov kot pozneje na mundialu v dresu belgijskih vragov. In, kot rečeno, sprožil razprave o tem, ali se je Chelsea odpovedal enemu svojih najboljših nogometašev in zakaj je to storil.
Kakorkoli že, na tem mestu to sploh ni pomembno. Dejstvo je, da je v preostanku sezone Kevin pustil boljši vtis kot vsi člani Chelseaja skupaj in da je temu dodal odličen nastop na svetovnem prvenstvu. Kar je logično povzročilo precej skritega obžalovanja, odkritega negodovanja in kazanja s prstom. Toda prav tako je dejstvo, da je v tem tekmovalnem obdobju De Bruyne dokončno zrasel v enega najbolj navdušujočih nogometašev na stari celini. To pa je razlog, da je obžalovanje na Stamford Bridgeu še vedno prisotno in da se je po nekaterih zagotovilih celo povečalo.
Morda bi ob izrazito izboljšani jesenski podobi londonskih modrih in ob nespremenjeni spomladanski podobi belgijskega reprezentanta vsi skupaj odmahnili z roko, pozabili na bližnjo preteklost in odšli svojo pot. Toda naj bo Chelsea še tako prepričljiv in uspešen, nemogoče je pozabiti na nogometaša, ki mu v tem trenutku stoje ploskata tako Nemčija kot preostanek Evrope.
Wolfsburg kot celota proti Bayernu seveda nima pravih možnosti, in četudi bi volkovi nadaljevali odlične predstave, skoraj zagotovo ne bi mogli poseči višje kot po drugem mestu, ki ga držijo tudi trenutno. Zato pa je njihov najboljši posameznik več kot le konkurenčen največjim zvezdnikom iz vrst bavarskega velikana. Mnogi so celo mnenja, da bi, če bi najboljšega igralca bundeslige izbirali v tem trenutku, De Bruyne prepričljivo porazil vse člane Bayerna. S čimer se ne bi mogli bolj strinjati.
Kevin je na boku preprosto neustavljiv, njegovi prodori prihajajo iz najlepših sanj, njegova preigravanja so paša za vsa čutila, na njegove asistence bi se človek najrajši naročil, zadetke dosega kot po tekočem traku. Ne bomo se spustili v razprave o tem, ali kdo v vrstah Chelseaja tako zelo izstopa ter kakšna je primerjava med angleškim in nemškim prvenstvom. Ne glede na to, bi si Belgijca v tem trenutku v svojih vrstah želela imeti katerakoli ekipa, morda bi se moral (vsaj začasno) na klop za rezerviste usesti le pri madridskem Realu.
Številni navijači Chelseaja fantazirajo o tem, kako bi bila njihova ekipa videti šele s tem izjemnim igralcem, pri čemer se zelo dobro zavedajo, da odgovora na to vprašanje ne bodo dobili. Hkrati pa vedo, da bodo namesto njega dobili odgovor, kaj bi se zgodilo, če bi De Bruyne postal tekmec Chelseaja v boju za najbolj prestižne lovorike.
Križanje Belgijčevih poti s Chelseajevimi in Mourinhovimi (morda hkrati, morda ločeno), je zagotovo le vprašanje časa. Ob velikem zanimanju Bayerna in PSG-ja pa si lahko privrženci modrih le želijo, da bi Belgijec prihodnji mesec ali najpozneje poleti res postal član enega od teh klubov in imel možnost Chelsea srečati le v ligi prvakov. Preostali možnosti se namreč imenujeta Manchester City in Manchester United (predvsem prvi se je zelo zagrel) in s seboj prinašata še bolj kompleksno in še bolj grozeče poravnanje računov.
