Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Urška J. J. Rizvin
Urška J. J. Rizvin
26.09.2014 11:47:29
Deli članek:

Odločil strah pred neznanim

Živijo! Moram vam povedati, da se imam odlično. Privoščila sem si podaljšan konec tedna in uživala v bližnjih termah.

Ni je boljše stvari za sprostitev in nabiranje novih moči, kot sta džakuzi in potem odlična večerja, sestavljena iz leto in pol zorenega parmezana, s koščki avokada in popečenimi indijskimi oreščki. Aja, poskusila sem kuhane arašide, tiste, ki jih moramo drugače lupiti. Odlično, posebej če jih postrežeš s hruškovo kašo in kosi pečene pekoče paprike.

Ko takole sedim na terasi in se predajam užitkom, po navadi, če sem sama, nimam početi kaj drugega, kot da prisluškujem pogovorom v svoji bližini. Na terasah wellness centrov se velikokrat znajde zelo pisana druščina, ki ne pričakuje, da bo koga v bližini zanimala vsebina njihovih pogovorov, zato je pogosto zelo glasna in neposredna.

Trije gospodje v jesenskih letih so po savni v večernih sončnih žarkih pljuckali pivo in se držali zelo resno. Večinoma so imeli polna usta hvale na račun nekoga, ki ga ni bilo zraven, kar se mi je zdelo pohvalno, hkrati pa so se mi zdeli zaskrbljeni, saj so, kot kaže, razpravljali o tem, kdo bi bil najprimernejši kandidat za ...

Da ne bom skakala kot mačka okoli vrele kaše – slišala sem, da bo novi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, sedanji podpredsednik in predsednik Judo zveze Slovenije. Po slišanem je bilo veliko pogovorov in prepričevanj različnih ljudi, ki so bili med kandidati za vodilno vlogo v slovenskem športu, vendar se nihče od tistih, ki bi bili primerni za tako odgovorno in tudi prestižno funkcijo, ni bil pripravljen izpostaviti oziroma žrtvovati dovolj svojega časa, saj mora seveda oddelati svoje še v službi.

Tako so odpadali drug za drugim in na koncu je ostal Gabrovec. Da ne bo pomote, gospod Bogdan se mi zdi pravi gospod. Sicer menim, da ima premalo diplomatskih sposobnosti, da bi lahko stopil v čevlje Janeza Kocijančiča, vendar naj bi za to dobil dodatno pomoč. Na mesto generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije naj bi stopil Edvard Kolar, ki je bil v prejšnji vladni garnituri v bistvu minister za šport.

Z novo vlado naj bi moral mesto prepustiti nekomu drugemu, zato so se hitro domislili, da bi bila morda kombinacija Gabrovec-Kolar idealna za novo vodstvo najvišje civilne institucije v slovenskem športu. Kolar zelo dobro pozna razmere v slovenskem športu in se zna pravočasno odzvati na vse spremembe. In na mestu sekretarja naj bi opravljal naloge prvega operativca, kar je seveda tudi njegova dolžnost po opisu del in nalog.

Z dvojico Gabrovec-Kolar naj bi se nadaljevala doktrina slovenskega športa, ki jo je zagovarjala sedanja športno funkcionarska elita na čelu s Kocijančičem. Prav zanimivo je bilo poslušati, kako različni ljudje, ki so tako ali drugače povezani s športom in ki so imeli v preteklosti povedati marsikatero krepko na Kocijančičev račun, danes še vedno aktualnega predsednika olimpijskega komiteja hvalijo na vse pretege.

Že marsikomu sem zabrusila, da se mi ne zdi pokončno niti moralno, da vsak teden menjaš plašč. Vedno sem bila zagovornica trdnih načel, v katere mora človek verjeti in jih zagovarjati po svoji vesti in najboljših močeh. Najslabše pa je, da zaradi lastnih interesov nekdanji sovražnik naenkrat postane nepogrešljivi sodelavec. In ti interesi so povezani predvsem s strahom pred neznanim.

Veliko ljudi ima raje na vodilnem položaju človeka, ki ga dobro pozna in za katerega ve, kaj lahko od njega pričakuje, kot da se spusti v tveganje s človekom, za katerega meni, da bi morda bil lahko celo uspešen, vendar ga ne pozna dovolj dobro. In to se je oziroma se bo zgodilo tudi v primeru novega predsednika OKS.

Pa lupčka do prihodnjič.