Nazaj med prvaki?

"Dobro treniram in vrniti se želim močnejši kot kadarkoli. Želim si le, da bi lahko spet igral, če je mogoče v San Antoniu," je takrat povedal Lorbek, ki je zadnje mesece opravljal rehabilitacijo poškodovanega kolena. Morda je želja po odhodu čez lužo medtem (spet) splahnela, morda pa je Lorbek preprosto seštel dva in dva ter ugotovil, da se je (veliko) pametneje na igrišča vrniti na stari celini.

Tu ima status, ki ga v ligi NBA gotovo ne bi dobil, način igranja v Evropi mu je precej bolj domač, tu lahko zasluži več, kot bi dobil v San Antoniu, predvsem pa je tu zanimanje zanj še vedno dovolj veliko. Če iz tabora Ostrog ni bilo slišati kakšne jasno izražene želje oziroma namere, da bi pripeljali igralca, za katerega imajo pravice, si ga med evropskimi klubi marsikdo želi imeti v svojih vrstah.

Te dni sta na površje izplavali predvsem dve imeni: Maccabi iz Tel Aviva ter Unics Kazan. Pogled na zasedbo ruske ekipe takoj pokaže, da bi ji center Lorbkove kakovosti prišel še kako prav, saj D'or Fischer prave zamenjave nima. Težava Unicsa je, da ima zelo težko nalogo, če se bo želel prebiti v drugi del evrolige, to pa je argument, zaradi katerega bi Lorbek lahko dal prednost Maccabiju.

Slednji je na dobri poti med najboljših 16, za drugi del, v katerem bi Lorbek lahko šele zaigral, pa želi ekipo še okrepiti, čeprav ima zdaj pod košem že Sofa Šorcanitisa, Alexa Tyusa in Aleksa Marića. A močnejša konkurenca je tudi razlog, zaradi katerega bi Lorbek utegnil pomisliti, ali se mu izplača oditi v Izrael, kjer morda ne bi imel takšne minutaže, poleg tega je vprašanje, kako bi se vklopil v hitro igro, ki jo goji Maccabi. Finančno bi se mu odhod v Kazan gotovo bolj izplačal, a klic aktualnega evropskega prvaka na drugi strani spet veliko šteje ...

Vse te argumente Lorbek verjetno daje na tehtnico, da razreši to vprašanje, bržčas edino v tem trenutku. Vrnitev pod koše naj bi bila vse bližje.