V garderobi, sobah in na hodnikih

Slednji je uvodni tabor v Zrečah v izogib hujšim zapletom zapustil, še preden je dobro prišel vanj. Ne presenetljivo, selektor Jure Zdovc je že po telefonskem pogovoru z Lorbkom še pred začetkom priprav vedel, da krilni center Barcelone ni sposoben najtežjih naporov in da bo v polni meri nanj lahko računal šele od srede avgusta dalje. Po prihodu v Zreče in pogovoru na štiri oči z Lorbkom, ki je zaradi terapij tja - tako kot še »štajerski del« reprezentančnih kandidatov Luka Lapornik, Matej Krušič in Klemen Prepelič - prišel neposredno in ne tako kot ostali z avtobusom iz Ljubljane, je padla odločitev, da Erazem v miru konča terapije in se nato res šele avgusta priključi izbrani vrsti.

»Na predzadnji tekmi španskega prvenstva sem si huje poškodoval gleženj, ki potrebuje dalj časa, da se pozdravi, prav tako pa imam težave s kolenom, ki so mi ga operirali lansko leto, zato sva se z Juretom Zdovcem dogovorila, da se reprezentanci znova pridružim po turnirju na Kitajskem, torej 7. avgusta. Do takrat bom opravljal terapijo, ki sem jo že začel, in treniral po posebnem programu, da bi bil ob vnovičnem prihodu kar se da najbolje pripravljen,« je povedal 30-letni 209 centimetrov visoki igralec.

Zdi se, da Zdovca tritedenska odsotnost najstarejšega od bratov Lorbek niti ne skrbi preveč, saj je že na zboru zatrdil, da je sedem pripravljalnih tekem, kolikor jih bo v tem primeru nato še odigrala popolna reprezentanca več kot dovolj, o zavzetosti Lorbka pa tako ali tako ne dvomi. »Je velik profesionalec in mu popolnoma zaupam, tudi zato, ker sem po pogovoru videl, da je izjemno motiviran, kar je najbolj pomembno. Želim mu čim boljše okrevanje in da se vrne psihološko in fizično pripravljen,« pravi Zdovc.

Sam ne uživa
V nasprotju z Erazmom Lorbkom najboljši slovenski košarkar Goran Dragić od prvega dne sicer vadi z ekipo, a tudi pri njem bo roka vseskozi na ročni zavori, če jo bo potrebno potegniti. Ob njem samem in reprezentančni zdravniški službi bo za to skrbel tudi njegov klub Phoenix, ki bo vso poletje bdel nad zdravstvenim stanjem svojega prvega moža v lanski sezoni, seveda v želji, da se jeseni v ZDA vrne brez (večjih) težav in pripravljen za nove napore v ligi NBA. Phoenix bo ves čas v stikih z vodstvom reprezentance, Dragiću so poslali tudi načrt treningov, ki naj bi se ga čim bolj držal.

»Načrt je, da nekaj dnevno treniram enkrat dnevno. Skrbi jih gleženj, a če ne bo nobenih težav, bom treniral tako kot vsi. To je najmanjši problem,« pravi Dragić, ki je pred začetkom priprav že začel s treningi, dovolj časa pa je bilo tudi za počitek, o katerem je bilo največ govora pred dvema mesecema, ko se je še ugibalo, ali bo letos sploh del reprezentančne zgodbe. »Mislim, da sem dovolj spočit, čeprav je res, da je zdaj doma več dela. Košarko že kar pogrešam. Zadnje tri tedne sem že treniral, pri meni je bil osebni trener iz Los Angelesa, s katerim sva delala skupaj,« je povedal Dragić. Priznal je, da v takih individualnih treningih ne uživa ravno najbolj, zato je že komaj čakal, da se začnejo priprave in skupna vadba. Ta bo dala tudi bolj jasno sliko o stanju gležnja. »Zdaj ga čutim zjutraj, ko se zbudim in kri še ne cirkulira. Ko ga razgibam, je vse dobro. Pri samostojnih treningih igraš na 60, 70 odstotkov. Ko igraš pet na pet, te igra ponese in daš vse od sebe. Zelo težko je reči, kako bo, ko bom gleženj obremenil stoodstotno, šele takrat se bo bolj natančno videlo. Doslej pa ni bilo nobenih težav,« je dejal Dragić.

Umirjanje žoge
Edini enbeajevec v slovenski izbrani vrsti se je, tako kot vsako leto, razveselil snidenja s soigralci iz reprezentance. »Vsi smo bolj ali manj raztepeni v tujini in se sicer občasno slišimo, a to ni isto. Tu bomo zdaj praktično ves čas skupaj, in znotraj garderobe, na sestankih, na hodnikih, v sobah se razvija kemija med nami. Pomembno je, da se igralci med seboj povežemo in delujemo kot ekipa,« je Dragić ponovil nekaj podobnega, kar jim je na dušo položil že Zdovc. Slednji od njih (in sebe seveda) pričakuje tudi visoko uvrstitev na svetovnem prvenstvu. Dragić se je ob omembi polfinala nasmehnil, po krajšem premisleku pa dejal: »Težko je reči. Če zmagaš tekme, ki jih moraš, in če imaš malo sreče pri razporedu po prvem delu, potem lahko sanjaš tudi o polfinalu. A vseeno bi sam, glede na trenutno zasedbo ekipe, malo umiril žogo in rekel, da bo kaj takega zelo težko.«