Ekipa
© 2025 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
gv
gv
26. 03. 2025 · 14:20
Deli članek:

Filip Flisar je legenda, ki živi naprej: Nisem se pretvarjal, da bi bil nekaj, kar nisem

Sašo Radej
filip flisar

Danes 37-letni Mariborčan je ikonska pojava slovenskega športa. Športno pot je začel kot alpski smučar, nadaljeval pa je v smučarskem krosu v katerem je dosegel nekaj zmag v svetovnem pokalu, postal svetovni prvak in osvojil tudi šesto mesto na olimpijskih igrah. Flisar, vedno iskriv in neposreden, je tudi po športni karieri ostal tak kot je bil vedno – nasmejan in optimist.

Verjetno je težko prestopiti v novo poglavje življenja po uspešni karieri profesionalnega športnika. Vi s tem niste očitno imeli težav.
To v veliki meri drži. Še vedno imam ogromno stvari s katerimi se ukvarjam. Glavna stvar s katero se ukvarjam je moja Pohorska šunka ter razvoj in rast tega podjetja. Poleg tega pa imam še precej drugih stvari. Veliko delam z Red Bullom, z Elanom, Fordom in še cel kup nekih drugih projektov. Dela imam preko glave, kar je super. Lotevam se še precej sponzorskih stvari, kot je snemanje reklam in podobno. Precej pestro je.

V svoji karieri ste bili kot svetovni prvak eden najbolj prepoznavnih obrazov slovenskega smučanja.
(smeh) No, ne vem …

To je dejstvo.
V bistvu imate prav. Res je tako.

Nekateri športniki niso tako komunikativni kot vi in jim je težko po koncu kariere stopiti v drug posel. Se da komunikacije naučiti?
Ena stvar je komunikacija z javnostjo, druga pa je, kako se znajdeš po športni karieri. Komunikacijo se da naučiti. Vse se da naučiti. Športniki smo se vsi morali naučiti ogromno stvari, če smo želeli biti uspešni. Mislim, da premalo športnikov da nekaj na to, na komunikacijo. Jaz sem imel srečo, ker imam to prirojeno. Imam naravno prednost, da sem komunikativen, da mi ni nerodno pred kamero, pred mikrofonom. Verjetno sem imel zaradi tega tudi lažji start v kariero po športni karieri. Toda tudi sam sem se veliko posvečal komunikaciji, se učil. Večkrat sem pogledal kakšen svoj intervju in potem razmišljal, kaj bi se dalo narediti boljše in potem sem to pri naslednjem intervjuju upošteval. Tudi, če ti ni všeč pojavljanje pred kamero ali mikrofonom, je to stvar, ki jo pač moraš vzeti v zakup. Šport je težka stvar. Veliko čustev je in v karieri doživiš tudi veliko težkih trenutkov, ne samo dobrih. In, ko si v položaju, ko ti je težko, je res težko odgovarjati na vprašanja novinarjev, težko ostaneš zbran. To se moraš naučiti, vsaj do neke mere. Morda nisi vrhunski pred kamero, si pa v redu, sprejemljiv.
Druga kariera pa je drugo vprašanje, zelo obsežno – kako se znajdeš, kaj je tvoj cilj, kaj želiš doseči … Vsak vrhunski športnik je bil vrhunski z razlogom, ne zato, ker se mu je to posrečilo. To pomeni, da je imel za sebe visoka pričakovanja in jih je izpolnil. Potem, ko konča športno kariero, pa je drug svet. Značajsko se človek ne spremeni, še vedno imaš visoka pričakovanja. Težko pa je potem visoka pričakovanja uresničiti. Če si bil svetovni prvak, pomeni da si bil najboljši na svetu, in potem bi si želel, da bi bil tudi v drugi karieri v stvari katero delaš najboljši na svetu. To je izjemno težko. Veliko športnikov potem doživi veliko krizo. Tudi meni je bilo težko in še zdaj mi je težko. Moraš delati, moraš garati.

Imate polno glavo idej, kar ste pokazali že med športno kariero, ko ste se s takšno ali drugačno stvarjo pojavljali povsod. Kot športnik ste imeli poseben slog, ki ga ohranjate še danes s svojimi projekti.
Povsod izhajam iz sebe. To je stvar avtentičnosti. Vedno sem bil tak, da sem povedal to, kar sem mislil. Nič nisem olepševal ali okolišil. Delal sem stvari, ki so mi bile všeč. Nisem se pretvarjal, da bi bil nekaj, kar nisem. Med kariero nisem imel nobenega menedžerja, ki bi mi pomagal. Sam sem skrbel za sponzorska sredstva. Vedno sem gledal, da sodelujem z blagovnimi znamkami, ki so mi 'kul'. Velikokrat so me klicala različna podjetja, na primer za športno prehrano. Dejal sem jim, da ne morem oglaševati njihovih izdelkov, če imam najraje pečenko, maslo, pražen krompir in solato. Kako naj prodajam proteinske šejke. Vedno sem delal z blagovnimi znamkami, za katere sem čutil, da so del mene. Del moje identitete. In zdaj delam enako naprej. Rad se vozim s takimi 'pickupi' kot je Ford Raptor in zato lahko delam in ustvarjam tudi avtentične zgodbe.

Vaši podjetniški prijemi se razvijajo naprej. Tako Pohorska šunka kot sodelovanje s Fordom, Red Bullom in vsemi ostalimi.
Veliko delam oziroma delamo. Vsak, ki se ukvarja s podjetništvom ve, da je težko, če začneš z malim vložkom in poskušaš vse skupaj spraviti na noge. Začetki so težki, se pa dogaja. Vse skupaj gre v pravo smer. Zadevo skušam pospešiti tudi s svojo osebnostjo, z osebnim pristopom. Ustvarjamo neke nove, drugačne zgodbe. Poskušamo delati drugače, kot drugi in se povezujemo z drugimi blagovnimi znamkami. Mene ni strah konkurence, saj verjamem, da se da s skupnimi močmi narediti zelo lepe stvari.

Uspešni ste tako v športu kot v podjetništvu, če ste iskreni do sebe in do drugih ljudi. Ne smete 'prodajati megle', ampak samega sebe in ljudje, potrošniki to čutijo. Verjetno je to recept za uspeh.
Moje mnenje je, da sta v prvi vrsti pomembna iskrenost in avtentičnost. Zelo pomembno pa je, da si 'fer', da si pošten oziroma pošten tako do sebe, kot tudi do ljudi okoli sebe. Doma so me naučili nekaj, česar se držim – delaj dobro in dobro se ti bo vrnilo. To je res. To drži. Če si dober do drugih, bodo drugi dobri do tebe. Tako je tudi moje sodelovanje s sponzorji. Nikoli nisem nobenega prinesel okoli. Tudi mene je zelo malo ljudi želelo peljati žejnega preko vode. To je v življenju zelo pomembno.