Pavlek je kot smučar je sodeloval na treh olimpijskih igrah, a brez pravega uspeha. Svoje poslanstvo pa je našel, ko je leta 1998 postal direktor Hrvaške smučarske zveze. Od leta 2005 je šef organizacijske odbora tekme svetovnega pokala na Sljemenu, od leta 2008 pa tudi član IO Mednarodne smučarske zveze. Učil se je od Slovencev, potem pa v hrvaško smučanje vnesel svojo filozofijo športa.
Vsi govorijo o fenomenu hrvaškega smučanja, čeprav je Hrvaška na alpski sceni že vsaj 25 let. Zrinka Ljutić je po Janici in Ivici Kostelić spet zagnala evforijo v hrvaški javnosti. "Leta 1998 sem prišel na čelo alpskega dela Smučarske zveze Hrvaške in takrat sem imel vizijo, da Janico in Ivico pripeljemo do vrha. Toda poleg tega je bilo moje načelo, da je treba podpirati mlado in nadarjeno generacijo, na čelu z Natkom Zrnčićem Dimom, Niko Fleiss, Ano Jelušić … To sem tudi storil in ogromno smo investirali v mlade. Seveda so bila leta, ko smo lahko bolj finančno pomagali, in so bila leta, ko smo imeli manj denarja za mlade. Vse je bilo odvisno od rezultatov. V času Janice in Ivice smo lahko za mlade namenili več denarja, ko pa se je poslovil še Ivica, pa smo bili primorani pomoč zmanjšati. Vseeno smo mladim talentom vedno pomagali in potem so na površje izplavali Zrničić Dim, Fleissova, Jelušićeva, pozneje tudi Filip Zubčić, Leona Popović, nazadnje pa Zrinka Ljutić, brata Kolega, Istok Rodeš … Investiramo pa naprej in zdaj se na svetovni pokal privaja Zrinkin brat Tvrtko, pa še njena mlajša – brat Hrvoje in sestra Dora. Tu je še Ziggy Vrdoljak. In s tem bomo tudi nadaljevali. Res pa je, da javnost oziroma mediji pridejo takrat, ko se naredi evforija. Hrvati smo taka nacija, da se uspeh zelo hitro sprevrže v evforijo. Mama Ljutić je rekla, da je dobila en klic, ko je bila Zrinka v Kranjski Gori v veleslalomu na 12. mestu. Drugi dan, ko je zmagala, pa mami telefon ni nehal zvoniti. To je zelo dobra ilustracija zanimanja hrvaške javnosti za smučanje," je razmišljal Pavlek, ki je govoril seveda v lepi slovenščini, saj se je 'obrti' učil v slovenskem smučanju še v času Toneta Vogrinca.
Družinski projekti
Na Hrvaškem imajo torej družinske projekte, ki jih zveza podpre pri recimo 15 ali 16 letih. Pavlek trdi, da je to neke vrste sistemsko delo? Je Pavlek pred petimi leti vedel, kaj počne družina Ljutić? "Projekt Kostelić je bil do mladinskih let družinski projekt, od leta 1998 pa je bil projekt zveze. Tudi Zrinka je od 16. leta popolnoma v programu zveze. Zubčić je bil do prve zmage na Japonskem (februarja 2020; op. p.) že 16 let v programu zveze, Popovićeva do prvih stopničk 13 let, tako tudi Samuel Kolega in drugi," je poudaril človek, ki drži pokonci celo hrvaško smučanje.
Torej ni tako, kot pravijo v Sloveniji, da se na Hrvaškem neka 'nora' družina odloči, da bo smučala, in potem celo življenje podredi temu.
"Ne samo to. Na hrvaški zvezi delamo sistemsko, načrtno in potem se pokažejo rezultati. Seveda pa je na začetku, pri otroškem smučanju, družina zelo, zelo pomembna," je ponosen Pavlek na svoj sistem.
Slovenska ljubosumnost
Morda pa čuti slovensko ljubosumje ob zadnjih hrvaških uspehih v smučanju. "Ne čutim tega. Odlično sodelujemo s Slovenci. Podpiramo tudi slovenske tekmovalce in tekmovalke in se veselimo njihovih uspehov. Moje mnenje je, da v tem pogledu ni ljubosumja. Seveda, če pa je kakšen posameznik ljubosumen, pa to popolnoma razumem. Da bi bila neka splošna ljubosumnost Slovencev do nas, pa nisem opazil. Mi treniramo in veliko sodelujemo s slovenskimi ženskimi in moškimi ekipami," iz tega Pavlek ne dela pompa, ki se strinja z Andreo Massijem, da je Zrinka Ljutić iz pravega testa za šampionko, za serijsko zmagovalko: "Enako je govoril tudi Zrinkin oče in trener Amir. On je dejal: 'Naš cilj je, da na stopničkah nismo samo enkrat, da ne zmagamo samo enkrat, ampak imeti serijsko zmagovalko. In to je tudi cilj zveze. To seveda ne bo lahko, ampak to je naš cilj. Zrinkin smučarski razvoj gre v to smer, da bo vse prišlo ob svojem času. Ona se je tekmovalno razvijala drugače kot Janica Kostelić. Janica je prvič zmagala pri 17 letih, Zrinka pa pri 20. In v svetovnem pokalu je bila cela kopica smučark, ki so zmagovale pred 20. rojstnim dnevom. Zrinkin smučarski razvoj gre navzgor, a z manj strmo linijo kot pri nekaterih drugih. To je vizija njenega očeta Amirja – da gre korak za korakom. Tudi s hitrimi disciplinami, ki so Zrinkin naslednji korak v prihodnosti. Ona ima velik potencial tudi v superveleslalomu. Toda gremo bolj počasi."
Slovenska zveza ima za alpsko smučanje 3,8 milijona proračuna.
Proračun
Verjetno je proračun hrvaškega smučanja malce manjši. "Imamo kar soliden proračun. V tej sezoni bomo imeli okoli 3,5 milijona evrov proračuna. S tem pokrijemo vse reprezentančne programe – od najmlajših do članov. Vsi, ki so v programu, imajo stoodstotno pokritost vseh aktivnosti," se je pohvalil 51-letni Zagrebčan.
Zakaj so potem tako uspešni? Ker Hrvati v družinske projekte vložijo pri 15. ali 16. letih in potem pokrijejo vse stroške smučarja, v Sloveniji pa morajo zdaj še članski reprezentanti prispevati svoj denar, da lahko tekmujejo.
Pavlek pa se zaveda, da imajo zelo majhno bazo otrok, ki se odločijo za smučanje. "V tem je precejšnja razlika med Slovenijo in Hrvaško. Pri nas je baza otrok oziroma mladih bistveno manj številčna kot v Sloveniji. S tem, ko nimamo sedežnice na Sljemenu, pa je baza še manjša. To je logično. Na Hrvaškem imamo dva smučarska centra, dve smučišči – Zagreb in Reka. Zagreb ima največje zaledje. Izpad Sljemena bomo v prihodnosti gotovo čutili. Upam, da bo ta sedežnica narejena čim prej. Še nekaj je v tem pogledu pomembno – ko mi vidimo za smučanje nadarjenega otroka, naredimo vse, da ga ne izgubimo. Takoj ga damo v polni reprezentančni program in mu pokrijemo vse stroške. Preprosto si ne moremo privoščiti, da bi izgubili koga, ki je nadarjen," pa je bistveno razliko med slovenskim in hrvaškim smučanjem v korist Slovencev poudaril Pavlek za katerega je znano, da je imel nekaj pomislekov glede načina vodenja predsednika mednarodne zveze Johana Eliascha. "Mislim, da je centralizirano urejanje medijskih in drugih pravic dobro in nujno. Lahko se to izpelje na več načinov, če pa je ta, ki ga zagovarja predsednik Fis dober ali ne, pa ne morem govoriti, ker v to nisem bil vključen. S strani mednarodne zveze v tem trenutku manjkajo dolgoročni koledarji," je pojasnil Pavlek, ki je razložil še, kaj se trenutno dogaja z eno najboljših tekem svetovnega pokala, Snežno kraljico na Sljemenu: "Na Sljemenu je problem sedežnica. Vremenska ujma jo je julija 2023 podrla. Mesto, ki je lastnik, se je odločilo za zamenjavo. Na žalost vse skupaj poteka zelo, zelo počasi. Potrebovali so eno leto, da so razpisali naročilo. Zdaj je pogodba podpisana že šest mesecev, dela pa se bodo začela šele spomladi. Rok za končanje del je 14 mesecev. To pomeni, da tudi v naslednji sezoni, že tretje leto zapored, ne bo ne tekme svetovnega pokala in ne smučanja na Sljemenu. To ni dobro. Dokler sedežnice ne bodo naredili, ne moremo govoriti o tekmi svetovnega pokala. Snežna kraljica je bila z vprašajem v koledarju tudi za letošnjo sezono, in to, glede na to, kar se je zadnja leta z vremenom dogajalo okoli novega leta, v boljšem terminu – konec januarja, v začetku februarja. Toda spomladi lani smo tekmo odpovedali, ker smo vedeli, da še ne bo sedežnice. Tudi v koledarju za naslednji dve sezoni je Sljeme v programu, ampak moramo počakati na letošnjo pomlad oziroma na to, kdaj se bo začelo delati. Osebno mislim, da ni možnosti, da bi imeli tekmo na Sljemenu v sezoni 2025/26."
