Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Robert Pogačar
Robert Pogačar
27.11.2024 16:46:19
Deli članek:

Anamarija Lampič: Pri servisu in smučeh smo še vedno v ozadju

Profimedia

Sobotnega začetka biatlonskega svetovnega pokala se veseli tudi Anamarija Lampič. Zdi se ji, da je strelsko naredila korak naprej, tekaško pa še ni v najboljši formi, tako da ne ve, česa je trenutno sposobna.

Sedemnajsti biatlonki v seštevku minule sezone je jasno, da je tudi v biatlonu marsikaj odvisno od priprave smuči in servisa, kjer se Slovenci težko primerjamo z najboljšimi. Prav zato bi si v ekipi želela še kakšnega serviserja več: "Sama imam še vedno raje smuči, kjer imam boljši občutek kot na rolkah. Res je, da se lahko delajo velike razlike že v sami smučki, ki je lahko zelo dobra ali tudi slaba. Vedno iščeš nove in hitrejše smuči. Vsi hočemo najboljše in težko je, da vsi dobimo najhitrejše. Pri tem je pomembna tudi hierarhija. Tisti, ki je najboljši, dobi tudi najboljše smuči. No, če pogledamo le nas Slovence; tudi, če bi zmagovala svetovne pokale, je tu zraven še ekipa, ki skrbi za smuči. Ni torej vse v smučeh, ampak je pomembno še delo serviserjev, maže... Tu smo še vedno v ozadju v primerjavi z velikimi nacijami, kjer imajo na voljo za nas neomejeno količino denarja. Stvari se izboljšujejo in mi se zagotovo trudimo držati stik, a je vseeno težko. Nekateri imajo stalno dobre smuči, mi pa še vedno nihamo. Trudimo se, da bi bilo tega nihanja čim manj, a glede na to, da so v ekipi samo trije serviserji, je to še vedno težko."

Pri nabavi smuči ima Ana pri svojem proizvajalcu Fischerju vendarle nekaj kredita še na račun dosežkov v teku na smučeh. "Pozna se, da sem bila v teku med boljšimi sprinterkami in tudi tu so opazili, da dobro tečem in da sem lahko potencial. Zadolženi za smuči me dobro poznajo še od prej, imamo nek prijateljski odnos in lahko rečem, da sem zadovoljna z materialom. No, to je le delček vsega, kar sodi zraven," si sicer bolje zapomni tekme, kjer je imela res dobre smuči, kot denimo v Anterselvi. Več težav s smučmi v južnem snegu pa je bilo na zadnjem SP v češkem Novem Mestu. "Najbolj se ta razlika vidi, ko je ali južno ali pa ekstremno mraz, kot je bilo lani na začetku sezone v Östersundu. Prav v teh ekstremih se delajo največje razlike," še dodaja na to temo.

Pri korekcijah sem najšibkejši člen

Devetindvajsetletnico bi ob koncu sezone najbolj zadovoljilo, če bo to, kar je delala na treningih, uspešno prenesla na tekmo: "To je moja prva želja v novi sezoni. Želim torej uspešno pasti v tekmovalni ritem in se še izboljšati glede na prejšnjo sezono ter imeti čim manj nihanj."

Ob tem smo jo spomnili na pregledni tekmi v Obertilliachu, kjer je v sprintu slavila z le enim zgrešenim strelom, na zasledovanju pa je po sedmih zgrešenih strelih padla na 18. mesto. "To sta bili dve precej različni tekmi. Za sprint sem se tudi psihično dobro pripravila, medtem ko sem na drugo tekmo šla bolj 'na izi'. Razmere na strelišču so bile precej drugačne, predvsem veliko bolj spremenljive kot dan prej. Od obeh tekem sem veliko odnesla in sem zadovoljna," dodaja, da je njeno streljanje odvisno že od njenega počutja in samega prihoda na strelišče: "V zahtevnih razmerah znam obračati korekcijo na puški, a še vedno tu pridejo do izraza izkušnje, ki jih sama še nimam. Te se najbolj pokažejo ravno v bolj zahtevnih razmerah. Tu se še vedno učim in sem v ekipi glede tega najšibkejši člen. Vsekakor pa se trudim biti še boljša, a enkrat gre in drugič ne gre," sicer skuša, da bi bila enako uspešna v vseh disciplinah, med katerimi ne dela razlik.