Včeraj sta bili kar dve tekmi. Vse skupaj je videti že precej neumno, saj je najprej superveleslalom štel kot dirka zase, potem pa je skupaj z eno slalomsko vožnjo štel za točke v kombinacijski dirki. Najboljše bi bilo, če bi kombinacijo kot disciplino preprosto ukinili, saj služi le še sama sebi. V tej sezoni sta na sporedu samo še dve (Wengen in Kitzbühel), tako da zmagovalec niti ne dobi malega kristalnega globusa. Kombinacija je bila smiselna takrat, ko so seštevali čase klasičnega smuka in klasičnega slaloma (dveh voženj) in tako dobili res najbolj popolnega smučarja. Danes, ko je na sporedu superveleslalom in ena vožnja slaloma, je približno tako, kot če bi deseterobojci v atletiki namesto na 100 tekli na 60 metrov. To preprosto ni več kombinacija, ampak neka disciplina, ki je na sporedu samo še zato, ker je nočejo umakniti s sporeda svetovnega prvenstva in olimpijskih iger. Mednarodna smučarska zveza pač želi, da je na velikih tekmovanjih čim več disciplin, da so čim več na televiziji. Čista neumnost, ki nima nobene prave povezave s športom, ampak samo pomaga polniti bančne račune mednarodne zveze in nekaterih funkcionarjev.
Je pa v tej disciplini še eden od Slovencev izpolnil normo za nastop na svetovnem prvenstvu in bo lahko potoval v Vail brez tega, da bi si sam plačal letalsko vozovnico. Klemen Kosi se je namreč na včerajšnji kombinaciji uvrstil na 15. mesto, s čimer je zadostil kriterijem zveze.
TO JE TO
Danes je v Kitzbühlu na sporedu smuk, na katerem bodo nastopili Kosi, Andrej Šporn, Rok Perko in Boštjan Kline. Tekmovanje za pokal Hahnenkamm se bo zaključilo v nedeljo s slalomom. Toda smuk je v Kitzbühlu edina tekma, ki res nekaj velja. Letos je na sporedu že 75. po vrsti in seveda so o najprestižnejši smučarski dirki na svetu posneli tudi igrano-dokumentarni film Hudičeva ježa. V zadnjih desetih letih pa je vse pomembneje to, kaj se dogaja ob robu tekme. Nekateri poznavalci družabnih dogodkov naših severnih sosedov menijo, da se v času kitzbühelskega konca tedna samo med uglednimi gosti iz sveta zabave, politike in gospodarstva sklene za več kot pol milijarde evrov poslov. Tako da vložek (šest milijonov evrov) v tako tekmo res ni velik v primerjavi z izkoristkom, ki ga imajo mesto Kitzbühel, regija Tirolska in država Avstrija. Drži pa tudi nekaj drugega – take dogodke je treba znati organizirati. Hrvati so hitro ugotovili, kako pomembne so take stvari za njihov turizem, in recimo iz edine tekme, ki jo imajo na gričku poleg Zagreba, naredili spektakel, ki mu mnogi rečejo tudi »baby Kitzbühel«. Pri nas pa gre vse skupaj počasi, ampak zanesljivo rakom žvižgat.
