Ujetniki svobode

Prisilna uprava, ki mora zdaj v dveh tednih narediti sanacijski načrt za sezono 2014/15, je dejstvo. Kot je dejstvo to, da se je izvršilni odbor požvižgal na volitve in predvsem na ljudi, ki so bili izvoljeni, da vodijo naše smučanje v naslednjih letih.

Tako predsednik zveze Enzo Smrekar kot direktor Jurij Žurej in tudi izvršilni odbor so si vzeli pravico, da odločajo mimo volje tistih, ki so ne nazadnje izvolili tudi njih. O tem, kako bo v slovenskem alpskem smučanju v prihodnje, so na seji IO odločale druge panoge – deskarji, skakalci, tekači, smučarski učitelji ...

Morda je to edina pot in imata IO ter predsednik res pravico, da posežeta tudi po tako skrajnem ukrepu, vendar to pomeni, da je na smučarski zvezi nepreklicno konec demokratičnih procesov. V ponedeljek so panogo alpsko smučanje oblekli v prisilni jopič in zdaj bodo o njej odločali drugi – ne tisti, ki so bili za to demokratično izvoljeni.

Dejstvo je, da je denarja premalo in da je treba programe skrčiti oziroma se obnašati skrajno racionalno. Toda na stvari je treba gledati širše. IO je vzel vsa pooblastila alpskemu odboru in s tem tudi alpskemu zboru, ki je zadnjih 50 let odločal o strategiji našega smučanja.

Po našem videnju bi moral predsednik alpskega zbora in odbora Dušan Gorišek takoj odstopiti, razpustiti alpski odbor, potrebne bi bile ponovne volitve, v nasprotnem primeru naj alpsko smučanje vodi izvršilni odbor zveze ali pa kar predsednik in direktor.

Gorišek ne more prevzeti odgovornosti za to, kar se bo dogajalo v naslednjih mesecih, kajti odvzeta mu je bila opravilna sposobnost in predvsem možnost odločanja. To, da bi bil samo ime na papirju, ki formalno odgovarja za naše smučanje, pa bi lahko nosil in sprejel le človek, ki mu je vseeno za prihodnost in predvsem zase.

Po videnem, glede na izredne ukrepe za naše smučanje, ki so bili sprejeti v ponedeljek, se, kot kaže, zveza spreminja v avtokratsko vodeno podjetje. Morda je to edina rešitev, vseeno pa je treba vedeti, da je s tem konec demokracije in svobodnega odločanja ljudi, ki so v veliki večini amaterji, prostovoljci, ki svoj prosti čas namenjajo slovenski smučariji.

Iz ponedeljkove odločitve se lahko izcimi še kakšna podobna stvar – ali bo IO kaj podobnega storil v naslednjih letih tudi s skakalci, biatlonci, deskarji, tekači …?

Bo v roke prevzel vse tekme svetovnega pokala pri nas, kjer se kljub vsemu obrne veliko denarja? Kaj bo rekel Ljubo Jasnič, ko mu bodo »razpustili« nordijski odbor in za vrat obesili prisilno upravo? Da, da, šport se je ujel v lastno svobodo, svobodo finančnih številk, ki so zdaj tiste, ki vodijo kolo. Človek pa ... Ah, človek ni pomemben, le da so številke črne.