Velik dan za prestolnico - čakanje je trajalo kar 26 let

Dolga leta je Ljubljana veljala za edino prestolnico v Evropski uniji brez pokritega olimpijskega bazena. Odslej temu ni več tako. Čakanje na sodobni objekt je od prvih uradnih zavez trajalo skoraj 26 let.
Nekdanja ljubljanska županja Viktorija Potočnik je 8. maja 1999 slovesno položila temeljni kamen za gradnjo plavalno-gimnastičnega centra Ilirija, ki bi, kot so takrat načrtovali, vključeval tudi trgovske površine. Komercialne površine so sicer kasneje iz projekta opustili. A to je bil le začetek čakanja na nov objekt, ki je trajalo 25 let, deset mesecev in 11 dni. Gradnja se je naposled začela leta 2022.

Nov objekt so predali namenu na slovesnem odprtju. Tega sta se poleg ljubljanskega župana Zorana Jankovića udeležila tudi predsednik vlade Robert Golob in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac.

Mesto ob olimpijskem bazenu dobiva še rokometno, košarkarsko in odbojkarsko dvorano, dvorano za borilne športe in plesni center ter zunanje površine z rokometnim in odbojkarskim igriščem, košarkarskima igriščema ter atletsko stezo s šestimi progami.

Pred začetkom obratovanja bodo kompleks ponudili tudi na ogled javnosti. Dneva odprtih vrat bosta v četrtek in petek med 13. in 17. uro. Od danes do nedelje bo tudi omogočeno brezplačno parkiranje v novi parkirni hiši, ki je tudi del kompleksa.

S ponedeljkom bo medtem steklo redno delovanje bazena in ostalih vsebin. Po besedah ljubljanskega župana Jankovića bodo vodne površine v mestu skupaj z novim plavalnim kompleksom Vevče, tega bodo odprli poleti, podvojene.

Z 62,5 milijona evrov z DDV vrednem projektu gre za najvrednejši športni objekt v prestolnici od odprtja dvorane in stadiona Stožice pred skoraj 15 leti.

Župan sicer zavrača kritike o velikanski podražitvi gradnje kompleksa s številnimi aneksi. Po njegovem mnenju se je pogodbena vrednost projekta s prvotnih 53 milijonov z DDV zvišala zaradi dodatnih del, ki jih je predvidel in potrdil gradbeni nadzornik. Zakon o javnem naročanju dovoljuje dvig pogodbene vrednosti do 30 odstotkov, v primeru Ilirije je bila rast vrednosti projekta 17-odstotna.

Pri Iliriji se dodatna dela nanašajo tudi na energetsko sanacijo in sončno elektrarno na strehi. Objekt bo energetsko nevtralen in v celoti energetsko samooskrben, zato na občini računajo na spodbudo Eko sklada v višini približno štiri milijone evrov, je poudaril ljubljanski župan.

Celoten športni kompleks bo z Lattermanovim podhodom, ki bo imel tri ločene steze za invalide, kolesarje in pešce, povezan s parkom Tivoli.