Kako bi lahko ljubljanski maraton primerjali s tistimi najbolj odmevnimi, denimo berlinskim, ki ste ga nedavno odtekli?
Ljubljanski maraton je že dosegel neko raven, tako glede organizacije kot udeležbe na maratonih. Lahko bi se že kar primerjal s kakšnim s precej daljšo tradicijo, na primer z dunajskim.
Kaj pa primerjava z maratonom v Radencih?
Tudi v Radencih dobro delajo in že imajo tradicijo, a tam je vendarle manj financ, tako da je tudi konkurenca slabša. Morda tudi nimajo najbolj posrečenega termina, saj vemo, da tam vlada neka posebna klima in da zna biti maja že precej vroče. Vsak rekreativec gleda, da bi dosegel dober rezultat. Maraton vendarle pomeni določeno garanje, ki je še toliko večje, če so pogoji zahtevni. Morda so Radenci prav zaradi tega nekoliko izgubili na veljavi.
EN KROG JE DODANA VREDNOST
Bi torej lahko rekli, da se Ljubljanski maraton dviguje in da je vsako leto močnejši in konkurenčnejši?
Udeležba še vedno raste, razveseljivo pa je tudi to, da je vedno več tekačev na pravem maratonu (letos je prijavljenih 2500, op. p.). Marsikdo, ki je pred leti tekel na 10 in 21 kilometrov, se zdaj že odloča za pravi maraton. Menim, da bo število maratoncev iz leta v leto višje. Dodana vrednost je tudi ta, da bodo zdaj tekli en krog. Pred tem sta dva enaka kroga od maratona marsikoga odvrnila. Za nekatere je bila ta sprememba gotovo še dodatna vzpodbuda, da so se prijavili za najdaljšo razdaljo. Prej je bilo marsikomu preveč monotono napraviti še en krog, zdaj pa vedo, da če so na enem koncu Ljubljane, morajo priti tudi nazaj in jim je to na neki način samoumevno. Teči le en krog je vendarle bistveno lažje.
Kaj manjka ljubljanskemu maratonu, da bi bil še bolj konkurenčen tistim najboljšim, denimo berlinskemu?
V Ljubljani je že zaradi lege vendarle težko izbrati povsem idealno progo. Kot mesto je precej razgibana in sorazmerno majhna, zato proge, ki bi bila podobna berlinski, ni lahko najti. Maraton v Berlinu ima tudi precej daljšo tradicijo. Glavni razlog, da je kakovost tekačev vendarle precej slabša, je seveda v denarju. Vemo, da kakovostni tekači tudi nekaj stanejo. Ljubljanski maraton je treba primerjati glede na velikost mesta in v tem povprečju bo tudi ostal.
Prej je bilo marsikomu preveč monotono napraviti še en krog, zdaj pa vedo, da če so na enem koncu Ljubljane, morajo priti tudi nazaj in jim je to na neki način samoumevno
ČIM VEČ TUJCEV
Verjetno pa kakšne rezerve tudi za ljubljanski maraton še vedno obstajajo.
Seveda. Ena takšnih je privabiti več tujih tekačev, kar organizator tudi počne. Letos so ljubljanski organizatorji tako imeli svojo stojnico na berlinskem maratonu. Morda bodo čez kakšnih deset let prišli do faze, ko bodo pripravili samo maraton. Na večjih maratonih tekov na 10 in 21 kilometrov namreč ni več. Če bodo v Ljubljani res enkrat uspeli, da bo tu samo maraton in bo na startu približno 10 tisoč maratoncev, potem bo to vsekakor velik uspeh.
Se vam zdi to realno dosegljivo?
Na dolgi rok, čez deset ali petnajst let, vsekakor. Bomo videli, kako se bo sam tek odvijal. Morda se bo to zgodilo, morda tudi ne. Bomo videli.
Rekord ljubljanskega maratona je pri moških 2:08,25. Koliko se ga da še izboljšati?
Ob udeležbi dovolj kakovostnih tekačev bi bilo mogoče teči pod dvema urama in šestimi minutami, morda še minuto hitreje. Seveda pa bi res morala priti vsaj tista druga liga maratonskih tekačev. Tisti z rezultati okrog 2:07 ali 2:08 so že skoraj tretja liga. Vemo, da tekači iz prve lige tečejo že 2:02 do 2:03, okrog 2:05 pa je druga liga. Vsaj tekače na tej ravni bi za rekordne dosežke že morali dobiti. Seveda so potrebni tudi dobri tako imenovani "zajci", čeprav te, kot vem, že imajo. Vesel sem, da imajo podporo tudi domači atleti in da se organizatorji očitno zavedajo, da je tek v Sloveniji postal popularen. S tem, ko bodo naši tekači podprti in bodo tudi nekaj zaslužili, bodo dodatno stimulacijo dobili tudi tisti mlajši. Ti bodo s tem dobili voljo za dodatne treninge.
NAJLEPŠE JE DOMA
Se lahko po tej poti tudi kakovost slovenskega maratona dvigne na višjo raven?
Vsekakor. Najlepše je teči doma in pred domačim občinstvom, kar lahko povem tudi iz lastnih izkušenj.
Startnina za ljubljanski maraton je bila sprva 30, nato 35 in v zadnjem mesecu 70 evrov. Se vam to zdi veliko?
Ne. Startnina ni pretirana, v tujini je še precej večja. Na berlinskem maratonu je denimo znašala 100 evrov. Vemo, da je startnina 30 evrov tudi že na raznih krajših tekih po Sloveniji. Treba je vedeti, da je treba poskrbeti tudi za zaporo cest, okrepčevalnice ..., in organizator mora vse to plačati. Mnogi mislijo, da je to samoumevno, a je vse pač del te zgodbe.
Je prav, da je startnina enaka za maraton in za tek na 10 kilometrov?
Glede tega menim, da bi za desetko morala biti nekoliko manjša. Odvisno pa je tudi od tega, kaj dobiš v vrečki. Če je v njej darilo v vrednosti 20 evrov, potem se to izenači.
Ob udeležbi dovolj kakovostnih tekačev bi bilo mogoče teči pod dvema urama in šestimi minutami, morda še minuto hitreje. Seveda pa bi res morala priti vsaj tista druga liga maratonskih tekačev.
ZASLUŽEK JE POVSOD MOTIV
Menite, da je za organizatorje glavni motiv zaslužek ali morda kaj drugega?
Zaslužek je gotovo motiv, saj je organizator v to vpet skozi vse leto. Enako je tudi pri ostalih organizatorjih po svetu. Motiv organizatorja pa je gotovo tudi ta, da so tekači zadovoljni in da je tekma organizirana na visoki ravni. To je tudi motiv mesta, saj 5000 gostov tudi za Ljubljano pomeni zaslužek. Jasno je, da tudi ostali želijo pristaviti svoj lonček. Na koncu mora biti za vse dobro.
Na nekaterih maratonih v tujini, denimo bostonskem, se lahko maratona udeležiš le ob ustreznem prijavljenem času. Za ljubljanski maraton to verjetno še nekaj časa ne bo sprejemljivo.
V Sloveniji smo lahko še vedno veseli prav vsakega tekača. Neki časovni limit glede prihoda na cilj je ob tem vseeno postavljen. Pri nas so maratoni odprti za vse, na velikih maratonih z dolgo tradicijo, kjer je res prisotno veliko povpraševanje in ki predstavljajo draž za marsikaterega rekreativca, pa so neke omejitve le morali narediti. Včasih je ta omejitev prijavljen čas, včasih pa startne številke tudi žrebajo.
POVEZANO Z ŽIVLJENJSKIM SLOGOM
Vas preseneča, da se je zadnja leta število rekreativnih tekačev v Sloveniji toliko povečalo in koliko na ta porast vpliva tudi ljubljanski maraton?
Že pred leti, ko sem začenjal kariero in hodil po Italiji, sem videl, koliko rekreativcev tam teče. Takrat sem napovedal, da bo čez 10 ali 15 let enako pri nas, kar se je tudi uresničilo. K porastu števila tekačev so prispevali tudi nekateri prispevki v medijih, denimo v Poletu. Ti so pomagali tako pri organizaciji določenih tekov kot pri nasvetih glede tekaške opreme. Tudi Ljubljanski maraton se je prijel zelo hitro in gotovo pripomogel k še večji množičnosti med tekači. To je potem samo še raslo. Zdaj tečejo tudi tisti, ki pred leti sploh niso hoteli omenjati, da bi kdaj tekli. To je povezano tudi z zdajšnjim življenjskim slogom. Za tek ne potrebuješ veliko časa, ne potrebuješ nikogar zraven. V kratkem času lahko zase veliko narediš. Poleg tega tudi cenovno tek ni posebej drag šport.
Nekateri menijo, da je dobro pred tekom vsak enkrat preteči razdaljo, na kateri boš tekel na maratonu. Se strinjate s to oceno?
Za maraton je dovolj, če prej enkrat odtečeš 38 kilometrov. To glede na treninge povsem zadostuje. Ko se po vseh treningih sestavi določen mozaik, potem bo to razdaljo tekač zmogel tudi na maratonu. Res pa je, da nekateri že prej želijo potrditev, da ga lahko pretečejo. Občutek, koliko imaš še rezerve, mora vedno obstajati. Kar zadeva 21 kilometrov, sam rekreativcem v program napišem tudi večjo razdaljo, 25 ali celo 28 kilometrov. To se mi ne zdi problem, a se da tudi z 18 pretečenimi kilometri normalno odteči 21 kilometrov.
BERLINSKI NAJBOLJ PRI SRCU
Kaj bi maratoncem priporočili glede hrane in pijače pred maratonom?
Zadnji teden je prehrana res kar pomembna. Glikogenske rezerve ponavadi od ponedeljka do srede malce izpraznimo in nato preidemo na ogljikove hidrate. Zadnje tri dni jih je potem treba čim več naložiti in seveda popiti tudi dovolj tekočine. Glede prehrane je zdaj kar nekaj novih tez. Nekateri bolj tečejo na maščobe, predvsem med treningi. Vsekakor je treba beljakovinske rezerve čim bolj napolniti, da za maraton ostane čim več goriva. Telo mora biti pripravljeno, da kuri maščobe, kar je za organizem zagotovo dobro. Če je telo na to navajeno, mu ne more škoditi.
Že pred leti, ko sem začenjal kariero in hodil po Italiji, sem videl, koliko rekreativcev tam teče. takrat sem napovedal, da bo čez 10 ali 15 let enako pri nas, kar se je tudi uresničilo.
Boste vi sodelovali na letošnjem maratonu?
Tekmovalno ne. Zraven bom samo kot trener. Maratonce in maratonke, za katere skrbim, bom spremljal na kolesu.
Kateri maraton od vseh, ki ste jih pretekli, pa vam je najbolj pri srcu, in zakaj ravno ta?
Odločil bi se kar za berlinskega. Ta mi je res všeč in prav zato sem se letos odločil tam še enkrat nastopiti. Vzdušje je res pravo, proga pa tudi. Od večjih maratonov bi torej izpostavil prav tega, drugače pa mi je bilo vedno enkratno tudi v Ljubljani in Radencih, sploh takrat, ko sem zmagal.
