Vojens, ki letos ne organizira dirke za VN Danske med posamezniki, je tokrat gostil zaključni dirki letošnjega ekipnega turnirja. Ker so slovenski vozniki po spletu nesrečnih okoliščin izpadli že na kvalifikacijski dirki, se kot že vrsto let tudi tokrat niso pomerili v zaključnih bojih, kjer smo še enkrat več videli reprezentance, ki že desetletja krojijo vrh tega športa. Tako z vozniki kot s profesionalnimi ligami, kjer se obrne tudi največ denarja.
Veliki favoriti za letošnjo zmago so bili ponovno domačini Danci in vedno nabrušeni Poljaki. Slednji so si zmage želeli še toliko bolj, ker so jim lani Danci na domačih tleh zlato odpeljali izpred nosa prav v zadnji vožnji dirke. No, Poljaki so pravi hendikep doživeli že v domačem Gnieznu, teden pred tem, ko so v prvi dirki zaključka gostili še Avstralce, Američane in Ruse. Že v četrti vožnji je po grdem padcu njihove upe pokopala poškodba njihovega kapetana Jaroslawa Hampla. Dvojni zlom stegnenice je botroval zaključku sezone, če ne celo še kaj več, najboljšemu Poljaku zadnjih let, ki je bil letos res v izredni formi. Njegovo mesto v seriji Speedway Grand Prix bo zdaj zasedel Danec Peter Kildemand, izjemno motiviran in nevaren voznik, ki bo kljub temu, da je izpustil tri uvodne dirke, lahko povsem konkurenčen tudi za prvo osmerico na koncu sezone, ki ima zagotovljeno avtomatsko napredovanje v SGP 2016.
Finalna dirka je bila sprva načrtovana za soboto, na račun močnih padavin pa so jo morali prestaviti na nedeljo. Večino voženj so dominirali Danci, ki progo tudi najbolje poznajo in so imeli tudi največ treningov na njej, ves čas pa so se jih močno držali Švedi, dolgo tudi Poljaki. Po dobrih dveh tretjinah dirke so bile tako ekipe Danske, Švedske in Poljske praktično poravnane. V nadaljevanju sta se formirala dva dvoboja; za zlato med Danci in Švedi ter za bron med Poljaki in Avstralci.
Pred odločilno dvajseto vožnjo je imela domača ekipa točko prednosti pred Švedi, Poljaki in Avstralci pa so bili še enkrat več poravnani. Tako kot lani je bil tudi letos mož odločitve Niels Kristian Iversen. Če je bil lani on tisti, ki je z zmagovalnim manevrom na poljskih tleh odnesel zlato domači ekipi, je tokrat na svojem terenu s padcem v finalni vožnji prepustil odločitev švedskemu kapetanu. Andreas Jonsson je tako rutinirano prehitel Poljaka Przemyslawa Pawlickega, ki mu je po startu odneslo kolo, a se je kljub vsemu toliko ujel, da ni pustil predse Avstralca Chrisa Holderja. V tem vrstnem redu so privozili tudi v cilj in švedsko slavje, zadnjo kolajno, bronasto, so osvojili leta 2011, svetovni prvaki pa so bili nazadnje že davnega leta 2004, se je lahko začelo.
Danci so zagotovo pričakovali vse kaj drugega kot drugo mesto, a slab nastop njihovega kapetana, trikratnega svetovnega prvaka Nickija Pedersena, ki je zbral vsega štiri točke je ob nekaj smole botroval k mestu letošnjih podprvakov. Poljaki, ki so bili tretji, pa se lahko veselijo, da imajo izjemno mlado ekipo, ki se je v odločilnih trenutkih zbrala in v boju za kolajno premagala kenguruje. Zagotovo izvrsten obet za prihodnost.
