Najbolj črno obdobje Marquezove kariere

To je njegov četrti naslov v karieri, pred tem je dva osvojil v razredih do 125cc (2010) in moto2 (2012). Vendar pa v njegovi karieri ni bilo vedno vse tako lepo, nekoč so mu zdravniki dejali, da mogoče nikoli več ne bo vozil motorja.

To se je zgodilo v njegovi prvi sezoni v razredu moto2. Takrat je moral njen zadnji del izpustiti zaradi poškodbe očesa. Do nje je prišlo, ko je na treningu v Sepangu padel na neoznačenem delu mokre steze.

Kar pet mesecev je imel težave z desnim očesom in zdravniki so bili precej zaskrbljeni nad njegovim stanjem. Zato je celo obstajala možnost, da se takratni svetovni prvak v razredu do 125cc ne bo mogel več ukvarjati s stvarjo, ki mu je najbolj pri srcu - z dirkanjem.

Seveda je imel danes 21-letni Španec v svoji karieri še nekaj težav s poškodbami, pedvsem po hudih padcih, ki jih niti ni bilo malo, ampak kot sam pravi nič ni bilo tako zaskrbljujoče kot prav omenjena poškodba očesa.

"To je bil zagotovo najhujši čas v moji karieri, saj sem se s tisto poškodbo ubadal celih pet mesecev," se težkih trenutkov spominja Marc. "Ker smo želeli natančno vedeti, kakšna je poškodba, smo obiskali šest ali sedem različnih zdravnikov. Tudi oni niso vedeli, ali se bo zadeva popravila ali ne, ničesar mi niso mogli zagotoviti. Niti tega, ali bom lahko še kdaj vozil motor."

Veliko je pri izboljšavi stanja pomagalo tudi to, da je bil Marc vedno optimističen. "Na zadevo sem ves čas gledal s pozitivno miselnostjo. Nekega dne sem celo poskusil voziti motokros, vendar z dvojnim vidom to ni bilo mogoče," je razkril 21-letni Španec. "Po operaciji pa se je zadeva začela izboljševati. Tistemu zdravniku bi se rad zahvalil, ker mi je omogočil, da sem lahko spet sedel na motor in še naprej lahko počnem to, v čemer najbolj uživam."

Negativna izkušnja pa seveda pusti sled v vsakem človeku, tako jo je pustila tudi pri Marcu. "Naučil sem se, da moram uživati v vsakem trenutku, saj nikoli ne veš, kaj prinaša prihodnost."