Ekipa
© 2025 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Gregor Lisec
Gregor Lisec
27. 01. 2025 · 17:00
Deli članek:

Moramo biti realni, mogoče pa bo tudi moj status kaj drugačen - Kakor se bodo odločili, tako bo

Profimedia

Slovenski selektor Uroš Zorman je, obkrožen z množico mikrofonov slovenskih novinarjev, po zadnji tekmi s Hrvaško potegnil črto pod 13. mesto na 29. svetovnem prvenstvu. Kljub tretjemu porazu na turnirju je domov odšel boljše volje, kot je bil v pričakovanju sosedskega obračuna, pristransko sojenje čeških sodnikov ga niti ni vrglo s tira. Slike za prihodnost v glavi še nima izrisane, zdaj v pričakovanju zaupnice šefov z RZS potrebuje malo počitka.

O tem, kaj mu je dalo svetovno prvenstvo na Hrvaškem.

Ena šola tudi zame, nekaj sem se naučil. Kaj, naj ostane moje. Največji del odgovornosti je na mojih ramenih, govorim o tekmah z Islandijo in Egiptom. S takšnim pristopom v napadu – v obrambi je bil pravi –, kot smo ga imeli proti Hrvaški, bi se tisti dve tekmi drugače končali.

O šoli za igralce in (s)prejetih lekcijah.

To morate vprašati njih, jaz upam, da so jih sprejeli. Nihče ni pričakoval, da bomo odšli takole domov, tako da dajmo času čas, bomo potem vedeli več. Igralci bodo razmislili, kako in kaj, pričakujem, da bo v prihodnosti malo drugače.

O zadnji tekmi in slovesu od turnirja.

Enostavno lahko rečem, da ni nihče pričakoval, da bomo tekmo tako odprli. Potem pa je bilo treba nekaj narediti. Če bi šli mi že na odmor s takšno prednostjo, s kakršno bi tudi morali iti, bi v nadaljevanju težko kaj naredili, seveda govorim za druge. Tako da so že v prvem polčasu poskrbeli, da so nas ujeli. Mic po mic. Danes se ni igral samo rokomet, če smo pošteni, smo to vsi videli. Ampak ne boli toliko tale tekma, ker vem, da smo bili boljši, odigrali smo res dobro tekmo, nekatere stvari nam pač niso bile dovoljene. Bolj me bolijo olimpijske igre, ker vemo, da nam je sodil isti sodniški par v polfinalu. Fantom za danes nimam kaj očitati, dali so res vse. Škoda, da nismo take tekme odigrali že v prejšnjih dneh. Tokrat je moral domačin preprosto naprej, kar je tudi logično. Kakor so odigrali tekmo, so si na koncu to tudi zaslužili.

Končna sodba:

Z zadnjo tekmo smo marsikaj popravili. Tako vtis kot razpoloženje, domov smo lahko odšli z dvignjenimi glavami. Če bi tekma za nas odločala, bi tudi mi odreagirali malo drugače, čeprav je res, da je o zmagovalcu odločalo še kaj drugega kot rokomet. Ampak to so druge stvari, glede tega ne moremo narediti nič. Moram reči, da sem zdaj precej drugače razpoložen, še dopoldne sem bil precej slabe volje. Z novimi spoznanji verjamem, da bo naslednjič drugače.

O realnosti 13. mesta.

To zagotovo ni realno. Je pa res, da mi lahko močnejše reprezentance premagamo le na dober dan. Ekip v naši kategoriji ne moremo premagati s slabo igro. Dokazali smo, da lahko s slabo igro premagamo nižjekategornike, za kaj več pa moramo biti pravi. Zgodili sta se tekmi z Islandijo in Egiptom, na katerih smo imeli 36 tehničnih napak. Na olimpijskih igrah smo jih imeli toliko na celotnem turnirju. To je res ogromno, pa če prištejemo še obrambe vratarjev, smo na vsaki tekmi podarili po 30 žog. To je absolutno preveč.

O tehničnih napakah, ki so pokazatelj, da ni bilo prave osredotočenosti, da glave niso bile na pravem mestu. In o tem, ali se pod Zormanovo streho v bodoče obeta sprememba režima, da misli ne bi uhajale drugam.

Lahko bi se šel diktatorja, ampak v današnjem svetu to ni recept. Jaz bi rekel, da to ni bil problem. Nismo bili cirkusanti, bili smo profesionalci od a do ž. Sicer fantov ne nadzorujem v njihovem prostem času, ampak sam nisem niti videl niti slišal karkoli slabega. Niti pomislil nisem na to. Fantom zaupam. Mislim, da sem našel začetno formulo za naprej.

O prihodnosti, morebitni nadaljnji 'pomladitvi'.

V tem trenutku še nimam slike, kako bo videti v prihodnost. Lahko da bo tudi moj status kaj drugačen. Rečem lahko le, da sem bil do tekme s Hrvaško zelo slabe volje zaradi tega, kako smo bili videti na prvenstvu. Iskal sem razloge, zakaj, sam pri sebi sem ga našel, in ta tekma je bila drugačna od tistih dveh 'ta glavnih', ta težkih. Ena šola več, to je to. Zdaj sem boljše volje, domov gremo dvignjenih glav, kar je v tem trenutku najpomembneje. Dajmo zdaj malo glavo na off.

O statusu – ali ima pomisleke glede nadaljevanja na slovenski klopi sam, ali ga skrbi, da jih imajo na zvezi in je njegova služba ogrožena …  

Moramo biti realni. Ko govorim o prihodnosti, ne morem kar govoriti o sebi, potem pa se bi zadevo izpeljalo kaj drugače. Sam vidim pot za naprej, ampak danes sem utrujen. Danes ne vidim nobenega motiva, nobene želje, če povem čisto po pravici. Imam željo iti domov, se uleči v domačo posteljo in dva dni počivati. Naporno je, kot je omenjal tudi Blaž Janc. Olimpijada nas je zdelala, vse skupaj nismo bili niti pet dni prosti. Ampak okej, to niso izgovori, tudi za druge ekipe je bilo podobno, je pa res, da imajo malo širše bazene. Skratka, nimam nobenih skrbi, nobenih bojazni, kakor se bodo odločili, se bodo.

O naslednjih izzivih.

Zadnji vtis je najpomembnejši in naš je bil pozitiven. Tak je bil tudi načrt – da ne gremo sklonjenih, ampak dvignjenih glav domov. Žal pa mi je – kar se ponavljam – tekem z Islandijo in Egiptom. Makedonija v marcu? Tu ni kaj, treba si je čim prej zagotoviti prvo mesto v kvalifikacijski skupini in mesto na naslednjem evropskem prvenstvu.