Miha Zarabec (se) rad igra rokomet. Predvsem rad igra tekme, malo manj so mu pri srcu treningi, kot vedno pove. V pripravah je samo treniral, na tekmah z Alžirijo, Katarjem in Hrvaško je bil gledalec, zato je že komaj čakal, da se v zagrebški Areni začne zares. »Ni bilo enostavno gledati z roba. Nekaj zapletov je bilo s klubom, ampak dobro, zdaj smo se dogovorili. Proti Kubi so mi morali dodeliti še malo manjšo minutažo, tako je bil žal dogovor, ampak zdaj je to za mano. S polno paro naprej,« je povedal Trebanjec iz poljske Wisle.
Za kaj je šlo? O njegovem zapletu je pred odhodom na Hrvaško govoril že Uroš Zorman. »Zaro je poškodovan, no, v bistvu ni, ampak so v njegovem klubu ocenili, da je,« je med pripravami pojasnjeval Zut, ampak nastop Zarabca na tem svetovnem prvenstvu v resnici ni bil nikdar pod vprašajem. Razen pred selektorjevim razkritjem seznama igralcem za misijo Zagreb (in Oslo) 2025 ...
Smo rekli, da se bomo usedli, pa smo se zaprli vase
Zaro je bil ob dotedanjemu kapetanu Juretu Dolencu, Deanu Bombaču, Mateju Gabru, Borutu Mačkovšku in Klemnu Ferlinu eden od tistih starih mačkov, ki so se spogledovali z upokojitvijo. Zorman nazadnje ni več klical le prvih treh, ostali z 'napačne' strani tridesetice ostajajo del zgodbe tudi ob začetku novega olimpijskega ciklusa. Četudi se je Mačkovšek po koncu olimpijskih iger pred kamerami nacionalke, kot tudi v drugih intervjujih, jasno in glasno reprezentančno upokojil, Zarabec pa v podkastu Roling izražal resne dvome o nadaljevanju. »Po olimpijskih igrah smo starejši rekli, da se bomo usedli in pogovorili, kako in kaj. Ampak se nismo, zaprli smo se sami vase oziroma vmes ohladili glave. Sam sem spoznal, da še nisem v letih, kot sta Jure in Dean, ob tem mi ni bil nikoli problem igrati za reprezentanco, četudi vemo, kakšna je situacija na zvezi. Nobena skrivnost ni, zakaj smo tukaj,« se je Zarabec navezal na finančno situacijo na Leskoškovi 9e. Tukaj so, ker hočejo biti, četudi zastonj.
Vsaj te starejše reprezentante naprej žene (tudi) želja po še enem podvigu, kakršnega so Slovenci pod Vujovićevim vodstvom dosegli na svetovnem prvenstvu pred osmimi leti. Blizu so oziroma se zdijo …»Na zadnjih prvenstvih smo bili blizu, zdaj nismo več presenečenje, ampak že kar v vrhu. Zato je fajn priti igrati. V tej sezoni smo vsi na nivoju, vsak od nas je velik del svoje ekipe. Imamo malo manj izkušenj, ker smo reprezentanco rahlo pomladili, ampak še več energije. Mislim, da moramo samo še vzpostaviti pravo kohezijo, potem bomo spet leteli, sem prepričan,« je pred nadaljevanjem turnirja dejal Zarabec.
Dekija sem izgubil, zdaj sem jaz 'Deki'
Leteli so že proti Kubi. »S prvo tekmo smo opravili, kot smo si zastavili. Bom rekel dokaj enostavno. Ampak če smo realni – tako je tudi moralo biti. V soboto prihaja še ena taka tekma, ki jo moramo odigrati enako zavzeto. Pomembno je samo to, da smo zdravi in smo se razigrali. Da so tudi 'novejši' igralci dobili malo samozavesti, ker kmalu pridejo tekme, ko bomo potrebovali res vsakogar. Za tole kapo dol vsem, ampak zdaj to moramo pozabiti, gremo naprej,« je poudaril 33-letni organizator igre, ki je jeseni igral v življenjski formi. Po sezoni uvajanja na Poljskem se je snel z verige, kakršen je bil tudi njegov načrt, ko se je po dolgih letih odločil za selitev iz Kiela, kjer je osvojil vse, kar je mogoče.
Ali je jesensko formo prinesel s seboj tudi v dres z državnim grbom, bomo sicer še videli.» Na takih tekmah je težko ocenjevati, tu se predvsem teče, ni veliko kontakta in upam, da bo v soboto podobno. Razpoloženi smo vsi, jaz se počutim dobro, uživam. Sem med najstarejšimi v ekipi, vloge so dodeljene. Tega sem si želel. Zdaj sem ostal brez Dekija, zdaj sem jaz 'Deki' v tej ekipi. Potrebujemo pa čim več igralcev, ki bodo odločali tekme. Mislim, da to širino zdaj imamo, ampak to se bo kmalu pokazalo,« je razmišljal izkušeni legionar.
Še pred temi tekmami, začenši z Islandijo v ponedeljek ob 20.30, je treba opraviti formalnost proti Zelenortskim otokom. No, formalnost bo le, če na igrišče pritečejo takšni Zormanovi možje, kot so proti Kubi.» Take tekme moramo oddelati od prve sekunde, igrati svoj rokomet, veliko preteči, da si ne belimo glave z nasprotniki. Kakovost in izkušnje so na naši strani, moramo pa oddelati profesionalno, ne glede na to, kdo je na nasprotni strani. Borimo se za Slovenijo, zato sploh ni dvoma. Skratka, proti Zelenortskim otokom moramo opraviti kot smo proti Kubi, v ponedeljek pa vemo, kaj nas čaka,« je sklenil Zarabec.
Razumem vsakega, ki ni prišel
Na uverturo s Kubo je prišlo Slovence bodrit kar lepo število rojakov. Toliko lepše, ko vzamemo v obzir vse okoliščine.» Če sem iskren, smo malo jezni na organizatorje, da nas sosede takole hecajo. S tem, ko so dali take cene. Prepričan sem, da bi ob normalnih cena prišlo še več ljudi, ampak dobro, mi se ne smemo preveč ukvarjati s tem. Lepo je bilo videti vsakega, ki je prišel, lepo so navijali za nas od prve sekunde. Uživali so in mi z njimi. Upam, da jih bo na naslednjih tekmah še več, razumem pa vse tiste, ki so in bodo ostali doma. Mi se bomo borili tako za te, ki so v Zagrebu, kot tiste, ki nas spremljajo pred malimi zasloni,« je po kritiki hrvaškim organizatorjem obljubil dolgoletni slovenski reprezentant.
Navijači bodo zagotovo ugodili njegovim željam, na naslednjih tekmah jih bo še več. Sploh v glavnem delu turnirja, ko se bodo Zormanovi možje (predvidoma) s Hrvaško in Egiptom borili za četrtfinale. To je dosegljivo, pa tudi polfinale, kot odločno razmišlja Zarabec. Koliko Slovencev bi šele romalo v Zagreb, ko bi šlo za finale, ki ga bo gostil Oslo! »Na prejšnjih prvenstvih smo dokazali, da lahko igramo tudi s skandinavskimi ekipami, prej tega mogoče nismo imeli v sebi. Zdaj premagujemo Norvežane, Švede, z Danci smo bili blizu …
