»Uf, prezgodaj je še, da bi lahko ocenil,« je predstavnikom sedme sile odvrnil Arne Slot, ko so ga ti po koncu predzadnje tekme skupinskega dela lige prvakov vprašali, če mu je všeč njen prenovljen sistem. Ker je način, kako sodimo novosti, običajno odvisen od tega, če nam te ugajajo ali ne, je bil odgovor Liverpoolovega trenerja, ki takrat še ni oddal točke, zelo presenetljiv. Nikakor pa Nizozemec ni edini, ki ima glede teh novih zakonitosti še vedno razmetane misli ter nerazvito mnenje.
Občutku, da bo zaradi drugačnih razmer tekmovanje manj pošteno ter da bodo vsi vpleteni imeli težave z orientacijo, kaj določeni razpleti prinašajo, se je bilo težko izogniti še isti dan, ko je bila ta ideja predstavljena. In verjetno ne bomo zgrešili, če zapišemo, da se je ta tekom prvega dela le še krepil. Da se bo neposredno v osmino finala uvrstila tudi kakšna ekipa, ki je sicer ne bi pričakovali med najboljšimi osmimi, se je že takrat zdelo neizbežno, zagotovo pa nismo pričakovali, da se bo v lovu za najvišjimi mesti zalomilo toliko velikanom, ki pred vsako sezono odkrito ciljajo na pokal z velikimi uhlji. Med njimi sta tudi kluba, ki so ju vsi nogometni strokovnjaki po vrsti postavljali v vlogo glavnih favoritov. Že zdaj pa je jasno, da bo do faze, kjer so se v preteklosti šele začeli boji na izpadanje, prilezel le eden od njiju. Manchester City in Real Madrid se bosta namreč udarila že v tako imenovanem play-offu za uvrstitev med 16 najboljših ekip na stari celni, njun dvoboj, ki nas tako ali tako še nikoli ni pustil ravnodušnih, pa bo še dodatno začinjen zaradi vsega, kar se je oktobra zgodilo v povezavi s podelitvijo zlate žoge.
»Morda v tem svetu res ni pravil, a gotovo bi pri žrebu lahko imeli več sreče,« se je po tem, ko je izvedel, da se bo še četrto zaporedno sezono udaril s kraljevim klubom iz španske prestolnice, pošalil Pep Guardiola. »Drži, v tem trenutku se zdi, da nimamo veliko možnosti za napredovanje, a v dveh tednih se lahko karte močno premešajo,« je odkrito ugotavljal po tem plesu kroglic, ko so bile priprave na derbi s topničarji že v polnem teku. Da gostovanje v Londonu za njegovo četo, ki si je nekaj dni prej proti Clubu Bruggeju reševala kožo pred veliko blamažo, ni predstavljalo največjega izziva v tistem tednu, je povedalo vse o razsežnostih njene rezultatske krize. Če so meščani pri iskanju poti iz nje vmes nekajkrat pokazali obrise, ki so jih krasili v minulih (šampionskih) sezonah, pa so na stadionu Emirates znova prejeli močno zaušnico. Arsenal jih je namreč nadigral in ponižal. Do te mere, da je bržčas tudi Katalonec spoznal, da ne gre le za slabo obdobje, temveč da je srž glavne težave precej globlji, kot je z izjavami, koliko preglavic dobi ob pogledu na zdravstveni bilten, sprva – ob prvih znakih zatona – skušal prikazati.
Ob nemoči, ki jo je izkusil v zadnjih 20 minutah taktičnega boja z nekdanjim vajencem, je tudi dojel, da so okrepitve v zvezni vrsti nujne. In tako so sinjemodri v svoje vrste zvabili Nica Gonzaleza, ki pa je minuli vikend na tekmi FA pokala že občutil, kako agresivno se igra na Otoku in moral zaradi prejetega udarca iz igre. Kljub številnim težavam pa je Pep pred prvim srečanjem s 15-kratnim evropskim prvakom (presenetljivo?) optimističen: »Ne moremo se slepiti, v tej sezoni, za razliko od prejšnjih, veliko nihamo. A kljub tej nestabilnosti verjamemo, da lahko napredujemo. Imamo namreč jasen načrt, kako se lotiti nasprotnika,« je zatrdil in tako nakazal, da bo deloval precej drugače kot pred mnogimi prelomnimi dvodejankami v preteklosti, ko se z nastalim pritiskom ni vedno optimalno soočal, kar se je odražalo v njegovi nerazumljivi želji po popolnem nadzoru, ki je varovancem večkrat zavrla sproščenost, spontanost in igrivost. Ker se tokrat City v boj ne podaja kot favorit, verjetno ne gre pričakovati velikih odstopanj od njegovega prepoznavnega sloga.
Ancelotti: Obmetavate nas s kritikami, mi pa smo na vrhu
Tudi nogometaši Reala so pred eno od ključnih preizkušenj delovali vse prej kot zastrašujoče. »Ob pogledu na lestvico sem postal zelo zmeden. Nečesa namreč ne razumem, nekaj se ne ujema. Vsi govorite, kako slabo igramo, vsi nas obmetavate s kritikami, mi pa smo na vrhu,« se je še pred dvema tednoma smejalo Carlu Ancelottiju. Da je španska javnost pričakovala, da bo zvezdniška zasedba kazala boljšo podobo, je seveda povsem normalno, vendar pa je prekaljeni italijanski strateg ves čas, tudi po dveh blamažah na El Clasicu, izžareval samozavest ter prepričanost, da bodo s fanti na koncu upravičili pričakovanja. Morda pa smo zdaj, ko so galaktiki na dveh zaporednih prvenstvenih tekmah ostali brez zmage, prvič lahko začutili zametke preplaha.
Če je 65-letnik, ki je brez ovinkarjenja dejal, da mu nov sistem tega tekmovanja ni všeč, po tekmi z Espanyolom sodnika, ki proti vsej logiki ni izključil tekmečevega nogometaša, za poraz okrivil povsem upravičeno, pa so bile na madridskem derbiju njegove pritožbe na račun moža s piščalko, ki je po ogledu posnetka v skladu s pričakovanji dosodil kazenski strel v korist Atletica, povsem neutemeljene. Mnogi bodo dejali, da je tovrstna napetost v prvi vrsti posledica visokih pričakovanj pred enim od največjih testov v tem tekmovalnem letu. Če so v prejšnjih Madridčani delovali kot nekdo, ki bi se jim za končni uspeh moralo sestaviti vse, kar se ti znotraj realnih okvirjev sploh lahko sestavi, in bili tako v veliki meri osvobojeni bremena pričakovanj, pa tokrat, kljub nekaterim vse prej kot vzpodbudnim smernicam, takšnega luksuza nimajo. In vsekakor bo zanimivo videti, kako se bodo znašli v tej novi realnosti.
