Približno leto in pol ste v vlogi športne direktorice reprezentance, kako se v njej znajdete? Kaj je vaše glavno poslanstvo?
Za mano je prvi kvalifikacijski ciklus v tej vlogi. Kot zunanja sodelavka košarkarske zveze je moja glavna naloga, da mlajšim košarkaricam olajšam ta prehod iz mladinske košarke v člansko. V zadnjih letih namreč opažamo, da mlajše generacije prihajajo v ospredje in je zato ta prehod še pomembnejši. Poleg tega sem igralkam ves čas na voljo čez celotno leto in jim pomagam z izkušnjami, ki sem si jih nabrala čez svojo košarkarsko kariero ter jim s tem olajšam kakšno stresno situacijo.
Za žensko reprezentanco je nedvomno uspešno kvalifikacijsko obdobje, kako ste ga vi doživljali?
Te kvalifikacije so bile še posebej zahtevne, saj se je na prvenstvo prebilo le dvanajst reprezentanc. Situacija je bila za nas težka, saj smo bili v skupini z zelo močnimi Madžarkami, ki na našo srečo niso igrale v najboljšem ritmu. Naš trenerski štab je tokrat svoje delo opravil odlično, saj je košarkarice zelo dobro pripravil na vsako tekmo posebej. Razplet je takšen, da smo se kot prvi v skupini prebili na evropsko prvenstvo. To je velik uspeh, tudi če se na zunaj ne zdi tako, ker gre za peto zaporedno uvrstitev na Eurobasket. Igralkam in trenerskemu štabu iz srca čestitam za doseženo.
Kako pomembno je, da je okoli ekipe znova pozitivna klima, sploh po vsej negativi, ki jo je obkrožala na domačem Eurobasketu?
Zelo sem vesela, da je vzdušje spet pozitivno. Žal mi je, da je reprezentanca sploh padla v tisto črno luknjo, a hvala bogu, da so splezale iz nje. Zdaj se vidi, da so košarkarice povezane na terenu in izven njega. Verjamem, da bodo v prihodnje na tem le gradile in da so punca prave za to, saj so res vesele, ko vidijo druga drugo na zborih.
Po uspešnem zaključku kvalifikacij so apetiti okoli reprezentance precej zrasli, kaj mislite, da punce lahko dosežejo na Eurobasketu?
Eurobasket je specifičen, saj je na njem najboljših 16 reprezentanc Evrope, prav vsaka zna igrati košarko. V športu se lahko ena žoga odbije narobe in ti poruši vse načrte. Želja je gotovo, da gredo punce tekmo po tekmo in da naredijo korak več, kot so ga do sedaj. To si zaslužijo ter so zrele, da jim to tudi uspe. Vsi stremijo k temu cilju, upamo lahko le, da bodo imele nekaj sreče, da jim bo zdravje naklonjeno in da nas bodo potem nagradile z lepo nagrado.
Vse nas je na zadnjih tekmah navdušila Jessica Shepard, punce kar govorijo, da mora imeti slovenske prednike. Ste sami pričakovali, da bo tako velika okrepitev in da se bo tako hitro vklopila v ekipo?
Želela sem si, da bi bil njen vpliv tako velik. Iskreno pa je bil to res najboljši možni scenarij. Že na poletnih pripravah se je Jessica zelo hitro vklopila v ekipo, v katero je bila tudi toplo sprejeta. Odigrala je res odlično, se pokazala v najboljši možni luči. Lahko rečemo, da ne bi mogli izbrati boljše naturalizirane košarkarice. Zelo nam je pisana na kožo, zato verjamem, da bo še dolgo ostala z nami.
Za uspeh ima gotovo pomembno vlogo tudi selektor Dikaioulakos, kako težko mu je bilo, da je to zgodbo obrnil v pozitivno smer – sploh ker je bilo kar precej javnega gneva uperjenega vanj po tisti aferi Barič?
Res mu ni bilo lahko, saj se najbrž sploh ni zavedal, v kakšno 'mezgo' je prišel. Je velik profesionalec, ki je vse skupaj speljal na najboljši možni način. Nimam slabih besed zanj, po košarkarskem znanju je na res visoki ravni ter se je dobro vklopil v ekipo. Za to je potreboval nekaj časa, kar je logično, saj je bila dolga leta ustaljena enaka ekipa z enakim trenerjem. Za te spremembe je potreben čas, s to uvrstitvijo na prvenstvo pa je dokazal, da je bila odločitev zanj prava.
Veliko je govora o menjavi generacij v moški ekipi, a zdi se, da je ta vedno bližje tudi pri raketah. Predvsem s slovesom Teje Oblak in Eve Lisec. Bo ta predaja štafetne palice minila brez težav?
Brez težav gotovo ne bo šlo, saj je menjava generacij vedno zahteven proces. Vedno je dobro, če se jo da izpeljati postopoma. Proces se je sicer že začel, a sama upam, da bosta Teja Oblak in Eva Lisec tu še nekaj časa v pomoč ter ne bosta tako hitro izstopili iz tega bazena. Del tega prehoda smo lepo izpeljali, mislim pa da imamo zadaj še precej potenciala, kar se kaže na mlajših prvenstvih.
Gotovo pa je za prihodnost pomembna tudi klubska košarka. So tu prisotne določene skrbi?
Res je, če bi bilo domače prvenstvo močnejše, bi bila močnejša tudi reprezentanca. Trenutno se dobro držimo, ker večina nosilk reprezentance igra v tujini, kjer so lige močnejše in treningi bolj zahtevni. Na žalost je realnost takšna, da naša klubska košarka ni na najvišji ravni. Želela bi, da bi bilo stanje boljše, težko pa je napovedati, kdaj – če sploh – bi bilo temu lahko tako. Zaradi tega trenutno želim, da se izstopajoče košarkarice opogumijo in prej izstopijo iz slovenske lige in iščejo klube v tujini. Seveda bi bilo bolje, če jim ne bi bilo treba tako zgodaj od doma in bi bila liga močnejša, a realnost je trenutno žal taka. S tem se moramo sprijazniti in delati na tem, da bi bilo bolje. Konkurence je trenutno v Sloveniji res premalo in konkurenca je tista, ki izboljšuje košarkarice.
