"Na treningih sem vedno deloval dobro. V Lahtiju sem končal s treniranjem in začel tekmovati. Občutek, ki sem ga imel, sem skušal ponotranjiti in na temu delati. Na koncu se vedno izplača. Lepo, da je končno prišla tudi zmaga, neke evforije pa zaradi tega nisem občutil. Še vedno moram oddelati en vikend, ki mu želim pristopiti tako, kot se spodobi," je na včerajšnjem druženju z novinarji misli že preusmeril k Planici.
Sam priznava, da mu uspeh iz Lahtija pomeni tudi velik zagon k domačemu finalu na planiški letalnici, a hkrati dodaja, da je Planica že sama po sebi dovolj velik motiv, da daš od sebe še nekaj več: "Potrebno se je osredotočiti na primarno nalogo. V glavi se vedno trudim kar najbolje pripraviti, narediti počep, kot ga najbolje znam, kakor tudi odskok. V fazi leta lahko samo še pridobivaš, iščeš malenkosti ter v tem uživaš."
Anže na letalnicah doslej beleži dve drugi in tri tretja mesta. Nazadnje je bil tretji pred desetimi dnevi v Vikersundu, drugi pa dvakrat predlani v Planici, enkrat zgolj desetinko za reprezentančnim kolegom Timijem Zajcem. Pa čuti, da ima v sebi tudi prvo zmago na letalnici? "Ta je vedno nekje. Vem, da bo enkrat prej ali slej prišla, s tem, kdaj to bo, pa se ne obremenjujem. Desetinka, za kolikor me je dve leti nazaj premagal Timi, me že takrat ni prav nič žrla. Bil je enostavno boljši."
Kot pravi, je razumljivo tudi letos prisotna želja, da Slovenci Planico spremenijo v mini državno prvenstvo, kot so to storili s četverno zmago leta 2022, a... "Želja je vedno prisotna, a nekaj je želja in drugo realnost. Nikoli ne veš, kaj vse se lahko zgodi. Zgodila se je tudi tista četverna zmaga, tega pač ne moreš predvideti. Sam se moram le zbrati na svoje skoke in potem bomo videli, kje bomo."
Ob zadnjih poletih v Vikersundu se je na začetku še nekoliko mučil, druga sobotna serija pa je bil zanj nek preskok. "Ta letalnica je še vedno zelo zapletena, saj je veliko pritiska in hitro ostaneš zadaj. Tako lahko izgubljaš po 10 ali 20 metrov. V Planici je lahko precej drugače, saj ta letalnica dopušča kakšno napako več čez prelet. Dejstvo je, da je na nizkih nadmorskih višinah kisik gostejši, višje, kot greš, pa je bolj redek zrak. Tudi na takšne stvari je potrebno biti pripravljen. Imamo tudi le en dres, s katero skušaš iskati najboljšo opcijo za vse skakalnice," ob tem priznava, da mu je planiška med vsemi letalnicami glede na njegovo tehniko za polete najbolj pisana na kožo.
Seveda v Planici svoje dodajo tudi gledalci. Žaba ta občutek nekako skuša ponotranjiti: "Celoten ritual še vedno ostaja isti. Planica je takšna, kakršna je, energijo iz občinstva skušaš spremeniti v nekaj pozitivnega in ne, da ti je to neko dodatno breme. To podporo enostavno skušaš obrniti sebi v prid," ob tem dodaja, da je njegova fizična pripravljenost po zadnjih testih celo najboljša v sezoni.
Po koncu sezone ga tako kot vse druge najboljše čaka še ekshibicijska tekma v Zakopanah v organizaciji Red Bulla, kjer ne bo pomembno skočiti najdlje, ampak čim bolj natančno: "Tja se gremo zabavati, čeprav moramo tudi to vzeti resno, da ne pride do kakršnihkoli poškodb. Tekmovalni del pa bomo seveda zaključili v Planici. Drugače podpiram vsako novo stvar, ki je za skoke lahko samo plus."
In kakšne so njegove želje za Planico? "Želim predvsem uživati in leteti čim dlje ter čim večkrat čez drugo rdečo črto. Če bi bil tu še osebni rekord, še toliko bolje," si torej želi preseči 244 metrov in pol, kamor ga je v Planici odneslo pred tremi leti.
